Rusija se v Ukrajini šele ogreva, je dejal Putin v ostrem nagovoru parlamentarnim vodjem in dal vedeti, da dlje ko bo trajala vojna, manjše bodo možnosti za kakršna koli pogajanja.

"Danes poslušamo, da nas želijo poraziti na bojišču. Kaj reči, kar naj poskusijo," je dejal Putin. "Velikokrat smo slišali, da se želi Zahod boriti z nami do zadnjega Ukrajinca. To je tragedija za ukrajinsko ljudstvo, toda vse kaže v to smer."

"Vsi bi morali vedeti, da še zdaleč nismo začeli ničesar resnega. Hkrati pa ne zavračamo mirovnih pogovorov. Toda tisti, ki jih zavračajo, naj se zavedajo, da dlje ko gredo stvari, težje se bodo pogajali z nami," je še dejal ruski predsednik. Ob tem je zatrdil, da bo ruska vojska uresničila zadane cilje.

Ruske sile trdijo, da so ubile vojake, ki so na Kačjem otoku dvignili ukrajinsko zastavo

"Okoli pete ure zjutraj je na otoku pristalo več ukrajinskih vojakov, nanj so prišli z motornimi čolni in se fotografirali z zastavo. Rusko vojaško letalo je z natančnim izstrelkom izvedlo takojšen napad na Kačji otok, ubiti so bili ukrajinski vojaki," je sporočil ruski minister za obrambo Igor Konašenko.

Vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je še predtem na Telegramu objavil fotografijo treh ukrajinskih vojakov, ki na otoku dvigujejo zastavo.

S tega strateško pomembnega otoka v Črnem morju so se ruske sile umaknile 30. junija, saj je bilo območje izpostavljeno silovitemu bombardiranju ukrajinskih sil.

Rusija je nato sporočila, da svoje sile umika z otoka "kot znak dobre volje". Kačji otok je bil sicer eno izmed prvih ozemelj, ki so jih zavzele ruske sile od začetka napada na Ukrajino 24. februarja.

Ruska ladja z domnevnim ukrajinskim žitom iz Turčije nazaj v ruske vode

Tovorna ladja, ki pluje pod rusko zastavo z domnevno ukradenim žitom, je skoraj teden dni po prihodu odplula stran od turške obale in se vrnila v ruske teritorialne vode, je danes dejal turški vir. Ladja, ki naj bi pretekli četrtek izplula iz ukrajinskega pristanišča Berdjansk pod ruskim nadzorom, naj bi bila še vedno natovorjena z žitom.

Kot je bilo razvidno s spletne strani marinetraffic.com, ki v živo sledi pomorskemu prometu, je ladja Zhibek Zholy plula čez Črno morje v smeri Rusije. Plula je vsaj 20 kilometrov stran od turškega črnomorskega pristanišča Karasu, preden naj bi izklopila svoj oddajnik in se je za njo izgubila sled.

Kijev trdi, da je 7000-tonska ladja izplula iz ukrajinskega pristanišča Berdjansk, ki ga nadzira Rusija, potem ko je tam prejšnji teden natovorila zaseženo ukrajinsko pšenico. Izplutje ladje iz Berdjanska, natovorjene z žitom, je pretekli četrtek potrdil tudi vodja proruske lokalne uprave Jevgenij Balicki, ki je navedel, da se ladja odpravlja "proti prijateljskim državam", ne da bi navedel njeno destinacijo.

Ukrajina je zahtevala, da Turčija zaseže plovilo in vrne domnevno ukradeno pšenico. Za zdaj ni znano, kaj se je zgodilo s pšenico.

Nasa: Ruske sile nadzirajo 22 odstotkov ukrajinskih kmetijskih površin

Ruske sile trenutno nadzirajo približno 22 odstotkov ukrajinskih kmetijskih površin, kar ima drastičen vpliv na eno glavnih svetovnih dobaviteljic žita in jedilnih olj, je danes sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa in hkrati opozorila, da smo trenutno šele v začetni fazi prehranske krize. Satelitski podatki, ki so jih analizirali Nasini strokovnjaki, kažejo, da ima Rusija zaradi zasedbe velikih delov vzhodne in južne Ukrajine nadzor nad zemljišči, na katerih se pridela 28 odstotkov vseh zimskih pridelkov v državi, predvsem pšenice, oljne repice, ječmena in rži, ter 18 odstotkov poletnih pridelkov, predvsem koruze in sončnic.

Po mnenju Nase bi lahko motnje pri setvi in žetvi – zaradi bega ljudi pred vojno in pomanjkanja delovne sile, uničenja pridelovalnih površin v obstreljevanju ipd. – močno vplivale na svetovno preskrbo s hrano. Po ameriških podatkih je Ukrajina pred vojno dobavljala 46 odstotkov sončničnega olja, s katerim se trguje na svetovnih trgih, devet odstotkov pšenice, 17 odstotkov ječmena in 12 odstotkov koruze.

Finska na meji z Rusijo postavlja pregrade

Finski parlament je izglasoval zakon, ki omogoča postavitev pregrad na meji z Rusijo. T. i. zakon o pripravljenosti je dobil večino glasov poslancev, njegov namen pa je previdnostni ukrep pred morebitnim napadom ruskih sil.

Mariborski avtobus s humanitarno pomočjo prispel v pobrateni Harkov

Mariborski avtobus, ki ga je občina podarila pobratenemu Harkovu, je danes s pol tone humanitarne pomoči prispel v Harkov, kjer ga je sprejel podžupan za področje infrastrukture Evgenij Vodovozov. Z avtobusom je v Harkov prispela tudi vsa zbrana humanitarna pomoč, in sicer 222 kg hrane, 244 kg sanitarno-higienskih izdelkov, 35 kg medicinskih izdelkov in 2 kg zdravil, je sporočil Igor Jurišič, predsednik odbora za mednarodno in medmestno sodelovanje na mestni občini Maribor.