"Vsi vojaki, ki so sodelovali v bojih in dosegli ta uspeh, zmago na območju Luganska, naj se spočijejo in si obnovijo bojne zmožnosti," je po osvojitvi Lisičanska dejal ruski predsednik Vladimir Putin, hkrati pa pozval druge enote na vzhodu in zahodu, da nadaljujejo svoje naloge v skladu z načrti. Osvojitev Luganske regije je najbližje, kar je Moskva prišla k uresničitvi enega ključnih ciljev, potem ko so ruske enote marca skušale neuspešno zavzeti Kijev. Po zavzetju Mariupolja konec maja je to največja zmaga za ruske enote.

Z zavzetjem Lisičanska v nedeljo se je, kot poroča Reuters, končalo rusko zavzetje Luganske regije, ene od dveh regij Doneškega bazena. V bojih za Lugansko regijo sta imeli obe strani velike izgube, predvsem v bojih za mesti dvojčka Lisičansk in Severodoneck, ki sta obe porušeni do tal. "Mesto ne obstaja več," je dejal Nina, mlada mama, ki je zbežala iz Lisičanska. "Dejansko je izbrisano z obličja. Ni nobenega humanitarnega centra, saj je bil porušen. Stavb, ki so nekoč tvorile središče mesta, ni več. Tako kot naših hiš ne."

Ukrajinske sile so se zdaj osredinile na območja v Doneški regiji, kjer ohranjajo nadzor nad večjimi mesti.

"To so bila srednje velika mesta. To je trajalo do 4. aprila do 4. julija, to je 90 dni. Toliko izgub," je dejal Arestovič po izgubi Lisičanska in dodal, da bo ukrajinska stran zdaj poleg bitke za Doneško regijo skušala začeti protifenzivo na jugu države. "Zavzetje mest na vzhodu pomeni, da je zdaj tam 60 odstotkov ruskih enot, in težko bo zanje, da jih preusmerijo na jug. In ni več novih sil, ki bi jih lahko pripeljali iz Rusije. Plačali so visoko ceno za Severodoneck in Lisičansk."

Nekateri vojaški strokovnjaki menijo, da je velika cena, ki so jo ruske enote plačale za zmago v Luganski regiji, Rusiji prinesla malo strateške prednosti. "Mislim, da gre za taktično zmago za Rusijo, toda za izjemno visoko ceno," je dejal Neil Melvin iz skupine strokovnjakov RUSI. Bitko je primerjal z boji v prvi svetovni vojni. "Terjalo je 60 dni za le malo napredka. Mislim, da lahko Rusi razglašajo neke vrste zmago, toda ključna bitka še prihaja." Po njegovem mnenju bo ta na jugu in na vzhodu Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek dejal, da kljub umiku ukrajinskih enot iz Lisičanska ti nadaljujejo boje. "Moramo jih zlomiti. To je težka naloga. To terja čas in nadčloveške napore. Toda nimamo izbire," je dejal v nočnem nagovoru.

"Dobiti moramo vojno, ne bitke za Lisičansk. Zelo boli, toda to ne pomeni, da smo vojno izgubili," je po ruskem prevzemu Lisičanska dejal guverner Luganske regije Sergij Gajdaj. Po njegovih besedah so se ukrajinske sile umaknile iz Lisičanska, da bi se izognile obkolitvi. Kot je dejal, bi ukrajinske enote lahko zdržale še nekaj tednov, a bi potencialno lahko plačale visoko ceno. "Uspeli so nam centraliziran umik in evakuacije vseh ranjenih. Vzeli smo vso opremo, tako da s tega vidika je bil umik dobro organiziran." Znova se je zavzel za hitrejšo dobavo orožja z Zahoda.

Po navedbah ukrajinske vojske se ruske sile zdaj osredinjajo na mesta Siversk, Feroivka in Bakhmut v Doneški regiji.

Šteiner v Odmevih: Cilj ruskih enot širši od prvotno napovedanega

Alojz Šteiner, nekdanji načelnik generalštaba slovenske vojske, je v Odmevih dejal, da ruske sile nadzorujejo od 100.000 do 110.000 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, tam je nekoč živelo okoli osem milijonov ljudi, koliko jih je zdaj, ni znano.

"Zakaj je zavzemanje sedmih odstotkov Luganske republike trajalo tri tedne? Ker je bil tukaj steber ukrajinske obrambe, ki je bila zelo žilava. Na drugi strani je treba dodati, da so, v nasprotju z Mariupoljem, v Severodonecku na ukrajinski strani branili tujska legija, na drugi strani pa so, predvsem kemično tovarno, skušali zavzeti plačanci iz skupine Wagner, Čečeni in Sirci. To je bil drugi poskus te ključne točke, zavzetja oz. uničenja jedra južnega poveljstva ukrajinskih sil," je v Odmevih dejal Šteiner. Kot je dejal, je bila prvotna napoved Rusije, da je cilj zavzetje Luganske in Doneške republike v širših mejah. "Očitno je, da je to območje zdaj razširjeno na Hersonsko regijo, ki je v celoti pod ruskim nadzorom, in velik del Zaporoške regije. To pomeni, da je cilj zavzetja širši od prvotno napovedanega. Nekateri govorijo o Novi Rusiji. Tu se pojavlja vprašanje, kaj bo s silami, ki so na desnem bregu Dnepra, ali tudi Odesa in Pridnesterje, s čimer bi Ukrajina izgubila dostop do Črnega morja."

Kijev naj bi kmalu odpoklical do Nemčije kritičnega veleposlanika

Po poročanju nemških medijev naj bi Ukrajina kmalu odpoklicala svojega veleposlanika v Nemčiji Andrija Melnika, znanega po kritičnih izjavah na račun najvišjih nemških predstavnikov v povezavi z njihovim odzivanjem na vojno v Ukrajini.

Časopis Bild, ki se sklicuje na različne vire v Kijevu, piše, da naj bi ukrajinsko zunanje ministrstvu predsedniku Zelenskemu predlagalo, da veleposlanika premesti na delovno mesto na zunanje ministrstvo v Kijevu. Postal naj bi namestnik zunanjega ministra, premestitev naj bi se zgodila jeseni.

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA za zdaj novice o premestitvi veleposlanika na ukrajinskem zunanjem ministrstvu uradno niso potrdili, prav tako se na njihove poizvedbe ni odzval Melnik, ki se sicer danes ni udeležil sprejema nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja za tuje diplomate.

Melnik je znan po ostrih kritikah na račun Berlina, nazadnje pa je razburil z izjavami v povezavi z ukrajinskim nacionalističnim voditeljem Stepanom Bandero, čigar enote so bile med drugo svetovno vojno odgovorne za etnično čiščenje in poboje Poljakov. Sodeloval naj bi tudi z nacistično Nemčijo. Bandera je po drugi svetovni vojni pobegnil v Nemčijo, kjer ga je leta 1959 umoril agent takratne sovjetske tajne službe KGB.

Melnik je v nekem intervjuju dejal, da Bandera ni bil množični morilec Judov in Poljakov. Na izjavo so se ostro odzvali v Varšavi, protestiralo je tudi izraelsko veleposlaništvo v Berlinu.
Ukrajinsko zunanje ministrstvo je v odzivu pojasnilo, da je veleposlanik izrazil svoje osebno stališče in ne uradnega stališča ministrstva.

Melnik je od začetka vojne v Ukrajini izrekel vrsto kritičnih izjav na račun nemške vlade, zlasti kanclerja Olafa Scholza, češ da Berlin Kijevu ne pomaga dovolj z orožjem za boj proti Rusiji.

Ukrajinske oblasti nabornikom prepovedale zapustiti domači kraj

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je moškim med 18. in 60. letom starosti prepovedalo zapustiti domače okrožje, generalštab vojske pa je medtem na Facebooku zaprosil za razumevanje. Nadzor se bo večinoma izvajal na mejah okrožij in mest, odredba ministrstva pa temelji na zakonu o naborništvu iz leta 1992.

Objava na Facebooku je v kratkem času pritegnila na stotine jeznih komentarjev. Ministrstvu so očitali "idiotizem", nekateri pa so opozorili, da bo to dodatno spodbujalo korupcijo v vojaških nabornih uradih. Hkrati se številni bojijo večjega gospodarskega kaosa, saj bo mnogo voznikov vlakov, avtobusov in tovornjakov moralo opustiti svoje delo.

Veliko Ukrajincev namreč ne živi v kraju, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Po ruski invaziji je na desettisoče nabornikov pobegnilo v varnejše zahodne dele Ukrajine.

Že z uvedbo vojnega stanja v Ukrajini pred več kot štirimi meseci je bilo moškim med 18. in 60. letom starosti prepovedano zapustiti državo, mejni policisti pa redno zadržujejo moške, ki poskušajo prečkati mejo v Moldavijo ali sosednje države Evropske unije.