Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff in ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: Reuters
Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff in ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: Reuters

Witkoff in Putin sta se na pogovorih sešla v petek v Sankt Peterburgu. To je bilo njuno tretje srečanje, odkar se je Trump januarja vrnil v Belo hišo.

Witkoff je v intervjuju za televizijo Fox News, predvajan v ponedeljek, ocenil, da je mirovni sporazum "na vidiku". Povedal je še, da sta bila na srečanju tudi ključna Putinova svetovalca Jurij Ušakov in Kiril Dmitrijev.

"Putinova zahteva je, da se vzpostavi trajni mir," je dejal Witkoff in priznal, da je trajalo nekaj časa, da so v pogovorih dosegli to točko. "Mislim, da smo morda na pragu nečesa zelo, zelo pomembnega za ves svet," je še povedal.

Po besedah Witkoffa so del pogajanj tudi posli med Rusijo in ZDA. "Menim, da obstaja možnost za preoblikovanje odnosov med Rusijo in Združenimi državami prek nekaterih zelo privlačnih trgovinskih priložnosti, ki po mojem mnenju zagotavljajo resnično stabilnost regije," je dodal.

V Kremlju so sicer že pred srečanjem Putina z Witkoffom napovedali, da preboja glede dogovora o Ukrajini ne gre pričakovati. Putin naj bi sogovorniku le orisal skrbi Moskve, povezane s tem vprašanjem.

Kremelj je v ponedeljek sporočil, da so bili stiki med ameriškim odposlancem Witkoffom in ruskim predsednikom Putinom koristni in učinkoviti, vendar se o morebitnem srečanju med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom nista vsebinsko pogovarjala.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v pogovoru z novinarji dejal, da Moskva ne bo navedla možnega časovnega okvira za mirovni dogovor.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Foto: Reuters
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Foto: Reuters

"Jasnih obrisov dogovora še ni, vendar obstaja politična volja, da se premaknemo k dogovoru. In še enkrat ponavljam, da lahko konstruktivnim in smiselnim stikom, ki smo jih imeli (z ZDA), podamo visoko oceno."

Trump je pred lanskimi predsedniškimi volitvami trdil, da lahko zelo hitro doseže mir v Ukrajini, a doslej ni bilo bistvenega napredka. Putin je prejšnji mesec zavrnil skupni predlog ZDA in Ukrajine za popolno in brezpogojno prekinitev ognja, Kremelj pa je premirje v Črnem morju pogojeval z odpravo nekaterih sankcij Zahoda.

Lavrov: Rusija ne bo dovolila, da bi bila gospodarsko odvisna od Zahoda

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da se z ZDA ni lahko dogovoriti o ključnih delih morebitnega mirovnega sporazuma za konec vojne v Ukrajini in da Rusija ne bo nikoli več dovolila, da bi bila gospodarsko odvisna od Zahoda.

"Dogovor o ključnih sestavinah dogovora ni preprost. O njih se še pogovarjamo," je v pogovoru za časnik Kommersant Lavrov odgovoril na vprašanje, ali se Moskva in Washington strinjata o nekaterih vidikih morebitnega mirovnega dogovora.

"Dobro se zavedamo, kako je videti vzajemno koristen dogovor, ki ga nikoli nismo zavrnili, in kako je videti dogovor, ki bi nas lahko spravil v novo past," je dejal Lavrov. V Kremlju so sicer v nedeljo dejali, da je prezgodaj pričakovati rezultate obnovitve odnosov z Washingtonom.

Lavrov je dejal, da je rusko stališče že jasno podal predsednik Putin junija 2024, ko je zahteval, da mora Ukrajina uradno opustiti svoje ambicije članstva v zvezi Nato in umakniti svojo vojsko s celotnega ozemlja štirih ukrajinskih oblasti, ki si jih prilašča Rusija.

Gre za Doneško, Lugansko, Zaporoško in Harkovsko oblast, ki pa jih Rusija ne zaseda v celoti. Rusija poleg delov teh oblasti nadzoruje tudi polotok Krim, ki ga je okupirala leta 2014, skupno okoli petino vsega ukrajinskega ozemlja.

Lavrov je dejal, da so sankcije, ki jih je proti Rusiji, Kitajski in Iranu uvedla administracija nekdanjega ameriškega predsednika Joeja Bidna, uničile svetovno gospodarstvo, vendar pa ruska politična elita po njegovih besedah ne bo privolila v poteze, ki bi Rusijo pripeljale nazaj v gospodarsko, vojaško ali tehnološko odvisnost od Zahoda.

Mark Rutte in Volodimir Zelenski. Foto: EPA
Mark Rutte in Volodimir Zelenski. Foto: EPA

Zelenski v razrešitev vojaškega guvernerja Sumija

Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski začel postopek razrešitve Volodimirja Artjuha, vojaškega guvernerja Sumijske oblasti na severovzhodu Ukrajine, kjer je bilo v nedeljo v ruskem raketnem napadu ubitih najmanj 35 ljudi.

Vlada v Kijevu podpira prizadevanja Zelenskega za razrešitev Artjuha, je na Telegramu ob napovedi predsednikovega ukrepanja sporočil njen predstavnik v parlamentu Taras Melinčuk.

Rusko obrambno ministrstvo je v ponedeljek potrdilo, da so na mesto izstrelili dve raketi, ki pa naj bi bili usmerjeni na prizorišče srečanja vojaških poveljnikov.

Ministrstvo je posredno priznalo civilne žrtve, ob čemer je Kijev obtožilo, da prebivalce uporablja kot živi ščit in vojaške dogodke prireja v središču gosto naseljenih mest.

Artjuh je v ponedeljek potrdil, da so se pred napadom v Sumiju na podelitvi nagrad zbrali predstavniki vojske, da pa sam ni bil pobudnik srečanja, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Med žrtvami napada naj bi bila sicer le dva vojaka.

Rutte obiskal Odeso

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je ob nenapovedanem obisku Odese obsodil ruske napade na ukrajinske civiliste. V pristaniškem mestu se je srečal z Zelenskim, ki je pozval k pripravam tujega vojaškega kontingenta, ki bi odvračal Rusijo pred novimi napadi v primeru sklenitve mirovnega sporazuma.

"Združeno kraljestvo, Francija in druge države Nata že aktivno pripravljajo teren za varnostni kontingent v Ukrajini. Pomembno je, da smo vsi v tem postopku dovolj hitri in učinkoviti," je dejal.

Zelenski je Rutteju še dejal, da Ukrajina nujno potrebuje sisteme zračne obrambe, potem ko so bili v nedavnih ruskih raketnih napadih ubiti številni civilisti.