V državi tako že več kot tri tedne potekajo množični protesti proti spremembam zakonov o razlastitvi in referendumu o spremembi ustave, ki naj bi bila pogoj za začetek rudarjenja litija.

Sorodna novica Srbski parlament klecnil pred okoljevarstveniki in spremenil zakon o referendumu

Srbski parlament je sicer v petek klonil pod pritiski in potrdil spremembe zakona o referendumu, ki so jih zahtevale okoljevarstvene skupine – a s tem kaj dosti niso pomirili srda, ki ga je v Srbih zanetil prihod Rio Tinta.

Ta britansko-avstralska multinacionalka skuša svoje lovke stegniti po depozitih litija v dolini reke Jadar na severozahodu Srbije – po podatkih ameriške vladne agencije USGS (United States Geological Survey) naj bi šlo celo za največje najdišče litija v Evropi in eno največjih na svetu, kar bi Srbijo uveljavilo kot vodilno v Evropi.

Bralcu v predstavo je tu nekaj medijskih naslovov, vezanih na poslovanje Rio Tinta, druge največje rudarske družbe na svetu:

"Kitajske oblasti štiri uslužbence Ria Tinta obsodile na 14 let zapora zaradi podkupovanja in zlorabe podatkov."

"Nova Gvineja: Rio Tinto naj bi ponujal podkupnine v zameno za železovo rudo."

"Uničenje 46.000 let starega aboriginskega območja odpihnilo vodje rudarske korporacije."

"Rio Tinto obtožen načrtovanja umora aktivistke v Indiji."

Česa se bojijo Srbi?

"Mi v bistvu vemo, kaj je Rio Tinto. Mi zelo dobro vemo, kaj je Rio Tinto. V resnici se bolj bojimo naše države, ki se obnaša klientelistično in lobistično do podjetja, ki ima tako ozadje in zgodovino zločinskih početij, ki jih javnost dobro pozna," je za MMC povedal Miroslav Mijatović, predsednik nevladne organizacije Podrinjski Antikorupcijski tim (PAKT).

Rio Tinto sicer še nima vseh ustreznih dovoljenj za gradnjo, a so v podjetju prepričani, da jim bo srbska vlada prižgala zeleno luč takoj, ko predložijo oceno vpliva na okolje, kar naj bi bilo še letos. V ta namen so naročili 12 okoljskih študij.

A Mijatović se temu posmiha. "Težava je v tem, da Rio Tinto plača vse te okoljske študije. Ta famozna študija, o kateri Vučić govori, da bomo šele takrat vedeli, pri čem smo. Mi niti takrat ne bomo nič vedeli, ker to raziskavo plačuje Rio Tinto. Vse je netransparentno, odkrili smo celo, da naše fakultete sodelujejo z Rio Tintom, dokumentacije pa nam ne izročajo –, in to kljub odločitvi informacijskega pooblaščenca, da nam to dokumentacijo morajo razkriti."

Pri PAKT-u se bojijo, da bodo nekateri od teh profesorjev, ki jih plačuje Rio Tinto, v komisiji, ki jo bo postavilo ministrstvo za oceno raziskave, v kateri so dejansko sami sodelovali. "In tu gre za konflikt interesov in veliko korupcijo na ravni države. Dejstvo je, da nimamo institucije, ki bi izvajala nadzor nad Rio Tintom," opozarja Mijatović.

"Rio Tinto: Skupaj imamo priložnost rešiti planet”

Da ima Rio Tinto velike apetite, dovolj zgovorno priča tudi to, da ko v brskalnik vnesete "Jadar", vas splet samodejno kot prvi zadetek usmeri na domeno Ria Tinta, ki je za svojo srbsko naložbo postavilo s podatki bogato založeno spletno stran (s srbsko in francosko različico vred), kjer opevajo Jadar kot "prvovrstno najdišče svetovnega ranga", ob tem pa obljubljajo 2000 delovnih mest v prvi fazi (in še tisoč v nadaljnji) ter 90 odstotkov srbske delovne sile.

Skeptične Srbe skušajo pridobiti na svojo stran tudi z oglasi na javni televiziji RTS.

"Zelene tehnologije, električni avtomobili, čisti zrak – vse to je odvisno od enega največjih depozitov litija na svetu, ki je prav tu, v Jadarju v Srbiji," odzvanja pomirjujoč glas pripovedovalca. “Popolnoma razumemo vaše pomisleke glede okolja. Rio Tinto izvaja podrobne analize, da bi zagotovili, da razvijemo projekt Jadar v skladu z najstrožjimi okoljskimi, varnostnimi in zdravstvenimi standardi.”

Oglas očitno visoke produkcije se konča s podobami pomirjenega mladega para, ki stopa sončnemu zahodu naproti. "Rio Tinto: Skupaj imamo priložnost rešiti planet.”

Srbski "kriptonit"

Srbska avantura zloglasne multinacionalke sega v leto 2004, ko so srbski geologi Rio Tinta na območju vasi Jerebice, Slatina in Draginac v bližini srbske meje z BiH-om po naključju odkrili velika najdišča "jadarita", nenavadnega minerala, zmes litija in bora.

Analize so potrdile, da gre za popolnoma nov mineral, ki so ga zato poimenovali jadarit, in je nemudoma pritegnil obilico pozornosti tudi zato, ker je njegova kemična sestava skoraj identična sestavi "kriptonita", fiktivne rudnine, ki je predstavljala šibko točko Supermana in mu jemala nadnaravne sposobnosti.

A ta podatek je bolj zabaval stripovske navdušence, medtem ko je rudarske magnate bolj pritegnil litij, ki je kot ključen element za baterije telefonov, prenosnikov in električnih avtomobilov postal izjemno iskan in vse bolj dragocen. Njegova cena v zadnjih letih tako strmo raste – leta 2004, ko so odkrili srbske zaloge litija, je cena tone litijevega karbonata znašala 1720 dolarjev, danes dosega že 12.500 dolarjev za tono.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v dolini Jadar kar okoli 136 milijonov ton jadarita, najdišče pa naj bi bilo tako bogato, da bi lahko predstavljalo 10 odstotkov vseh trenutnih zalog ene najpomembnejših kovin na svetu. Po podatkih USGS-ja je trenutno na svetu okoli 14 milijonov ton zalog litija, pri čemer vodi Čile s 7,5 milijona ton, sledita Kitajska (3,2 milijona ton) in Argentina (2 milijona ton).

Cilj: Nakopati 2,3 milijona ton litijevega karbonata

EU za zdaj uvaža ves litij za baterije iz držav zunaj Evrope, pogovori, da bi s srbskim litijem oskrbovali vodilne nemške avtomobilske proizvajalce, so se že začeli, iz Avstralije pa so proti Srbiji že izplule štiri polne tovorne ladje z infrastrukturo za tovarno za predelavo litija, navaja Guardian.

Projekt je vreden vrtoglavih 2,4 milijarde dolarjev in bi moral zaživeti leta 2026, do leta 2029 pa delovati na polno. Takrat naj bi po pričakovanjih Rio Tinta v rudniku letno nakopali 58.000 ton litijevega karbonata, 160.000 ton borove kisline in 255.000 ton natrijevega sulfata (podjetje je že pred leti zgradilo pilotno tovarno, v kateri so preizkusili metodo izločanja litijevega karbonata in borove kisline iz jadarita).

Končni cilj? V 60 letih, na kolikor ocenjujejo minimalno dobo delovanja rudnika, nakopati 2,3 milijona ton litijevega karbonata, Rio Tinto pa bi se s tem povzpel med deset največjih proizvajalcev litija na svetu in bi lahko proizvedel dovolj te rudnine za izdelavo več kot milijon električnih avtomobilov letno – po projekcijah Mednarodne energetske agencije (IEA) naj bi se letna prodaja teh vozil z 2,1 milijona, kolikor so jih prodali leta 2019, do leta 2030 povzpela na najmanj 23 milijonov.

Vučić: "Crkavam od smeha"

In čeprav v podjetju zagotavljajo, da bodo spoštovali najvišje ekološke standarde, naložba pa da bo pomembna za celotno srbsko gospodarstvo, nasprotniki zahtevajo ustavitev projekta. Vladna zagotovila, da gre za strateško pomemben projekt, od katerega bo imela koristi tudi Srbija, jih prav tako ne prepričajo. Morda sicer pri tem ne pomaga oholi ton srbskega predsednika Aleksandra Vučića.

“Nimamo morja ali naravnih virov, ki bi nam prinesli milijone. Imamo pa jadarit, in crkavam od smeha, ko slišim, da ljudje protestirajo zaradi tega in pravijo, kakšna katastrofa bo to. Ne, ne bo," je zatrjeval januarja v pogovorni oddaji.

A pomisleki so na mestu. Pri pridobivanju litija se namreč ustvarijo tudi kupi strupenih in rakotvornih odpadkov, Rio Tinto pa je po besedah protestnikov v preteklosti že večkrat dokazal, da mu za okolje ni mar.

V bližini načrtovanega rudnika je med drugim tudi nekropola Paulje iz leta 1500 pred našim štetjem, največje pokopališče bronaste dobe v osrednjem Balkanu. Tu sta tudi dve mednarodno pomembni gnezdišči ptic, a Rio Tinto pomisleke zavrača, češ da se "skoraj vse živalske vrste na tej lokaciji lahko najde tudi kje drugje po zahodni Srbiji. Z drugimi besedami, ni vrste, ki ne bi mogla živeti tudi kje drugje."

Žitnica Srbije

Dolina reke Jadar, žitnica Srbije, ki s kmetijskimi pridelki oskrbuje petino države, ima kot eno najrodovitnejših območij z največjimi zalogami pitne vode v tem delu države za Srbe še toliko večji pomen.

Z odprtjem območja za rudarjenje pa bi se velik del kmetijskih površin spremenil v odlagališče odpadkov (v načrtovanih 60 letih naj bi se odpadkov nabralo za 90 milijonov ton), podjetje pa je že samo zaradi škode zaradi izpustov pri raziskavah moralo plačati manjše odškodnine. Za 85 odstotkov podzemnih vod rešitve še vedno niso predstavili.

Poleg tega gre tudi za enega bolj poplavno ogroženih delov države – Rio Tinto sicer obljublja, da nameravajo odpadke hraniti posušene, saj da imajo izkušenj, da so poplave širile tudi strupene snovi, že dovolj.

Krvavi prstni odtisi Rio Tinta

Če kaj, imajo izkušenj resnično veliko. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1873, ko je multinacionalno združenje vlagateljev od španske vlade kupilo rudnik na reki Rio Tinto v Huelvi v Andaluziji.

V svoji skoraj 150-letni zgodovini se je podjetje, ki je lansko leto končalo z 10,4 milijarde dolarjev čistega dobička, spopadalo z neštetimi obtožbami korupcije, zlorab človekovih pravic in uničevanja okolja. Kje? Praktično kamor koli so posegli s svojimi stroji in čekovnimi knjižicami – Mozambik, Papua Nova Gvineja, Avstralija, Indija, Mongolija …

Direktor divizije Ria Tinta za kopanje železove rude Simon Trott je nedavno priznal, da podjetje “ni ponosno na svojo zgodovino".

To se je nanašalo predvsem na lanski odmevni škandal, ko so zaradi širitve rudnika železove rude Marandoo na zahodu Avstralije popolnoma zradirali 46.000 let staro aboriginsko območje Juukan z na stotinami starodavnih artefaktov vred, ki je veljalo za eno najzgodnejših lokacij avtohtonih avstralskih prebivalcev in eno najpomembnejših arheoloških najdišč na celini.

Škandal je tako močno odmeval, da ga niso mogli pomesti pod preprogo, Rio Tinto se je znašel tudi pod pritiski vlagateljev, zato je nekaj mesecev pozneje odstopil izvršni direktor Jean-Sebastien Jacques skupaj z vodjo glavnega oddelka za železovo rudo Chrisom Salisburyjem in vodjo korporativnih odnosov Simone Niven.

"Kar se je zgodilo v Juukanu, je bilo narobe, in odločno zagotavljamo, da pri postopkih Rio Tinta nikoli več ne bo prišlo do uničenja dediščine s tako izjemnim arheološkim in kulturnim pomenom," je dejal takrat predsednik korporacije Simon Thompson.

A s tem tegob za podjetje še zdaleč ni konec – letos se med drugim spopadajo s tožbo zaradi očitkov korupcije v Mozambiku, po desetletjih pravdanja pa so bili primorani privoliti v revizijo svojega nekdanjega rudnika bakra in zlata v Papui Novi Gvineji, kjer naj bi v delto reke Kawerong-Jaba izlili milijardo ton strupenih odplak, katerih posledice se čutijo še danes.

In v času, ko so nekatere rude stare dobe že v zatonu, si Rio Tinto obeta ogromno od srbskih zalog litija. A takega odpora, še pred začetkom operacij, niso pričakovali.

Od 20 hektarov na 850

Glede na to, da je Rio Tinto litij v Jadarju zavohal že leta 2004, zakaj protesti šele zdaj? "Manjši protesti so se začeli konec leta 2019. Zakaj šele takrat, je legitimno vprašanje, ampak mi smo imeli pred letom 2019 več kot deset sestankov z Rio Tintom," pravi Mijatović.

"In na nobena naša vprašanja niso imeli odgovorov ali pa so se izmotavali, da tudi oni šele razvijajo zadevo – naj vas spomnim, da do danes še vedno nimajo registriranega patenta, kako mislijo izločiti litij iz jadarita. Šele leta 2019 nam je uspelo pridobiti prostorski načrt in ga obelodaniti javnosti, vlada pa ga je potrdila februarja 2020. Pred tem se o tem projektu ni vedelo absolutno ničesar."

Tamkajšnje prebivalstvo tako pravi, da so geologi sprva zgolj jemali vzorce in govorili o majhnem rudniku, velikem le 20 hektarjev, da ljudje niti ne bodo vedeli zanj, tako majhen da bo.

A kot piše v svoji reportaži Guardian, se je v naslednjih letih Rio Tinto vse bolj zajedal v pore tamkajšnjih vasi, začele so deževati donacije, podjetje se je podpisalo pod obnovo šole v Gornjih Nedeljicah, klub lokalne nogometne ekipe je dobil novo streho, za božični semenj je Rio Tinto poslal kar kuverto z denarjem … Po približno dveh letih se je načrtovani rudnik že razrasel na 80 hektarov, lani pa so nato prebivalci dobili obvestila, da so njihovim zemljiščem spremenili namembnost iz nezazidljivih v zazidljive.

V skladu s prostorskim načrtom, ki ga je srbska vlada objavila marca, naj bi se območje, namenjeno rudarjenju, razširilo že na 850 hektarjev (velikost več kot tisoč nogometnih igrišč), od tega 200 za sam rudnik. Za to je predvidena selitev 81 gospodinjstev in nakup kmetijskih površin 293 lastnikov. Med tistimi, ki jih prostorski načrt zadeva, je zaokrožila brošura, v kateri je bilo navedeno, da bo razlastninjenje domov in zemlje "zadnji ukrep".

Vučićeva predvolilna preračunljivost

Potem ko so zaradi spornih zakonov o razlastitvi in referendumu, ki bi Rio Tintu še olajšal polaščanje Jadarja, protestniki zadnje tri sobote organizirali množične prometne zapore po državi, je srbski parlament nazadnje v petek potrdil spremembe zakona o referendumu, ki so jih zahtevale okoljevarstvene skupine. Mediji so pisali o "zmagi za okoljevarstvenike", a kot opozarja Mijatović, niso nič bližje cilju.

"Kar se nas tiče, ne gre za nikakršno zmago, ker mi smo proti rudniku in proti kopanju litija v Srbiji na splošno," nam je povedal. "Mi nismo nič bolj zadovoljni, ker se je umaknil zakon o razlastitvi, ker je tudi po starem zakonu o rudarstvu in razlastitvi mogoče odvzemati prebivalcem zemljo oz. nepremičnine v korist tuje družbe, tako da so oni še naprej v nevarnosti."

Kar pa se tiče zakona o referendumu, Mijatović pravi, da Vučić lahko popolnoma po svoje odloča, kje bo referendum izvajal, niti ni nujno, da je regija, lahko je samo peščica mestnih skupnosti, in če mu ankete kažejo, da bo tam referendum dobil, ga bo tam tudi razpisal.

"Tako, da nismo dobili nič, v tem trenutku gre za samo zelo mehka pogajanja z Vučićem, ker je on zdaj fleksibilen, ker se bližajo volitve (aprila, op. a.), mi pa smo skoraj prepričani, da bodo po volitvah pendreki peli po ulicah in ulic sploh ne bo mogoče več blokirati. Zdaj je policija popustljiva zgolj zaradi bližajočih se volitev in Vučiću ni v interesu, da uporabi silo in izvaja represijo."

Potisnjeni ob zid

Kakšni so torej sploh obeti za prebivalce Jadarja v tem hipu? Kaj je za nevladne organizacije in uporne lastnike parcel najboljši in najslabši scenarij? "Rio Tinto lokacijska dovoljenja že ima. Država jim jih je dala. Mi smo celo odkrili, da je država v nekaterih primerih svoja javna zemljišča – in to je škandalozno – prepisala na Rio Tinto. Njihov naslednji korak je gradbeno dovoljenje, in tu se potem zgodba konča," razlaga Mijatović.

"Morajo pa se dokopati do vseh parcel, ko dobijo gradbeno dovoljenje. Trenutno so odkupili 140 hektarjev od 600, kolikor jih potrebujejo za realizacijo projekta. In tu se je ustavilo. Več jim ljudje ne bodo prodali, zato se zdaj zanašajo na to zloglasno razlastitev, ampak se mi zdi, da je ustvarjena taka klima, da se je veliko ljudi v Srbiji uprlo, priključile so se jim še nekatere rudarske družbe, ki prav tako iščejo litij, ljudstvo se je dvignilo, zato se bodo težko odločili za razlastitev. Ne vem, kaj bo naslednji korak, morda bodo dvignili cene ponudb za parcele, ampak mislim, da ljudje ne bodo prodali," razmišlja predsednik PAKT-a.

V tem boju med Davidom in Goljatom ne more izključevati ničesar, skrbi ga, da bi prišlo tudi do prelivanja krvi. "Vsak dan delamo s temi vaščani, in točno vem, kako ogorčeni so in potisnjeni ob zid. Rudnik trka na njihova vrata, na njihove domove, nimajo kam, in prepričan sem, – pa ne želim uporabljati kakih težkih besed - da bodo branili svoje posesti in tu lahko pride tudi do hujših incidentov in spopadov," opozarja Mijatović zaskrbljeno.