Ruski predsednik Vladimir Putin je na vrhu Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) poudaril, da širitev zveze Nato za Rusijo predstavlja težavo, saj da želi koalicija pod vodstvom ZDA večati svoj vpliv v svetu.

Finska je že pred dnevi napovedala, da se bo pridružila zvezi Nato, švedska premierka Magdalena Andersson pa je to na novinarski konferenci v Stockholmu storila danes. Ob tem je izrazila prepričanje, da bo predlog vlade podprt na referendumu.

Sorodna novica Prezelj: Vključitvi Finske in Švedske predstavljata veliko vojaško in politično okrepitev Nata

Putin je ob tem napovedal odziv Moskve. Francija, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja, je sporočila, da bo v primeru ogrožanja varnosti Finske in Švedske državama stala ob strani.

Sorodna novica Kdo pošilja orožje v Ukrajino, koliko in predvsem zakaj?

Finska in Švedska sta že napovedali, da bosta v Ankaro poslali ekipo pogajalcev, saj Turčija napoveduje veto na njuno članstvo v Natu.

A na to se je odzval turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je bil znova kritičen do morebitnega članstva Švedske in Finske v zvezi Nato.

Turčija bo blokirala članstvo

Kot je dejal, Turčija nasprotuje članstvu obeh držav, ki ju je vnovič obtožil, da nista zavzeli jasnega stališča do terorizma, obregnil pa se je tudi ob uvedbo sankcij proti Ankari.

Švedska je namreč zaradi vojaške operacije Ankare v sosednji Siriji leta 2019 prekinila vso prodajo orožja Turčiji. Glede namere švedske in finske delegacije, da obiščeta Turčijo in se srečata s turškimi predstavniki, pa je Erdogan dejal: "Nas bodo prišli prepričevat? Oprostite, a naj se ne trudijo."

Turčija je tako zagrozila, da bo blokirala širitev zavezništva in državi obtožila, da podpirata teroristične skupine, vključno s prepovedanimi kurdskimi borci, ki so jih Ankara, EU in ZDA uvrstile na t. i. črni teroristični seznam. Po besedah Erdogana nobena od držav, ne Švedska ne Finska, nima jasnega stališča do terorističnih organizacij.

Švedska in Finska namreč nista odgovorili pozitivno na 33 turških prošenj za izročitev v zadnjih petih letih, so za uradno tiskovno agencijo Anadolu medtem danes povedali viri na turškem pravosodnem ministrstvu. Turčija je njihovo izročitev zahtevala bodisi zaradi obtožb o povezavah s kurdskimi skrajneži bodisi pripadnosti gibanju klerika Fethullaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus strmoglavljenja Erdogana leta 2016.

Nato začel največjo vojaško vajo v Baltiku

V Estoniji poteka ena največjih Natovih vojaških vaj po imenu Jež, v kateri sodeluje deset držav, tudi Finska in Švedska. Vaje v Estoniji, ki bodo trajale do 3. junija, so bile dogovorjene pred napadom Rusije na Ukrajino, v njih pa sodeluje kar 150.000 vojakov, največ po letu 1991.

Nato je dejal, da je cilj vaj "izboljšati pripravljenost in interoperabilnost" svojih sil.

Vaja poteka 64 km (40 milj) od najbližje ruske vojaške baze. Namenjena pa je simulaciji napada Rusije na Estonijo.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je še pred tem dejal, da za Rusijo vojna ne poteka po njenih načrtih in da bi Ukrajina lahko zmagala. "Niso bili uspešni pri zasedbi Kijeva, umikajo se iz okolice Harkova, njihova velika ofenziva v Doneškem bazenu je zastala. Rusija ne dosega svojih strateških ciljev," je dejal.

Višji svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak celo meni, da lahko Ukrajina Rusijo premaga do konca leta, a da za to potrebuje zahodno težko oborožitev in "pravi naftni embargo" za Rusijo.

Moskva: Dosežen dogovor o evakuaciji ranjenih vojakov iz Azovstala

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bil po večdnevnih pogajanjih dosežen dogovor o evakuaciji ranjenih vojakov iz jeklarne Azovstal v južnoukrajinskem mestu Mariupolj.

Kot so še navedli, bo v času evakuacije veljala prekinitev ognja, ukrajinske vojake pa bodo odpeljali v bolnišnico v bližnje mesto Novoazovsk na vzhodu Ukrajine, ki ga nadzorujejo proruski separatisti.

Ukrajinska stran teh informacij za zdaj ni potrdila. Oblasti v Kijevu so sicer večkrat poudarile, da si aktivno prizadevajo za rešitev ukrajinskih vojakov iz Azovstala. Zahtevale so tudi njihovo premestitev na ozemlje pod ukrajinskim nadzorom ali v tretjo državo.

Rusija prekinila dobavo električne energije na Finsko

Ruski državni energetski holding Inter RAO je sicer že prejšnji teden napovedal, da bo zaradi neizpolnjevanja plačilnih obveznosti ustavil dobavo električne energije Finski prek panevropske borze Nord Pool.

Sorodna novica Šesti sveženj sankcij proti Rusiji ni bil sprejet, nesoglasje glede naftnega embarga

Dotok ruske električne energije je tako s 87 megavatov padel na nič, kažejo podatki finskega operaterja električnega omrežja Fingrida. Finska je do zdaj iz Rusije prejela okoli deset odstotkov potrebne električne energije.

Fingrid je že pred tem sporočil, da lahko rusko energijo v celoti nadomestijo s švedsko.

Ruski holding dodaja, da je do prekinitve ruskega izvoza prišlo zaradi omejitev plačil, ki so jih uvedle zahodne države. "Zaradi teh omejitev ruske elektrike ni več mogoče plačevati. Prekinitev je torej prej posledica kot ruski protiukrep," je zapisano v izjavi. Ob tem ni znano, ali je Rusija sprejela ta drastični ukrep zaradi finske napovedi, da bo pristopila v Nato.

Ukrajinske sile ob Harkovu naj bi prišle do meje z Rusijo

Guverner vzhodne ukrajinske pokrajine Harkov Oleg Sinegubov je dejal, da so ukrajinske sile, ki branijo Harkov, dosegle mejo z Rusijo.

BBC poroča, da ni znano, koliko ukrajinskih enot naj bi prišlo do ruske meje in kje natančno. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki prikazuje več pripadnikov teritorialne obrambe na neznani lokaciji ob meji.

Ukrajina potiska ruske sile stran od Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta.

Medtem se država pripravlja na novo rusko ofenzivo v vzhodnem Doneškem bazenu (Donbas), je dejal predsednik Volodimir Zelenski.

Po neuspehu pri zasedbi Kijeva na začetku napada konec februarja je postal nadzor nad Doneškim bazenom eden glavnih ciljev Rusije.

"Okupatorji še vedno ne želijo priznati, da so v slepi ulici in da je njihova t. i. 'posebna operacija' že začela propadati," je dejal Zelenski, ki je Zahod še enkrat pozval k embargu na nafto iz Rusije.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je za tamkajšnjo televizijo dejal, da se ruske sile, ki so se umaknile iz okolice Harkova, zdaj premeščajo na območje regije Lugansk. "Njihova naloga je zavzeti Severodoneck," je pojasnil Arestovič.

Če bi bile ruske sile uspešne pri osvajanju Severodonecka, bi tako rekoč v celoti vzpostavile nadzor nad regijo Lugansk, ki skupaj z regijo Doneck tvori Doneški bazen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

A dosedanji poskusi ruskih sil na tem območju so bili neuspešni, je dejal guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj, ki je dodal, da so pri tem Rusi imeli tudi velike izgube opreme, še poroča AFP.

Medtem pa je ukrajinska vojska sporočila, da so ruske rakete uničile turistično nastanitev v bližini pristaniškega mesta Odesa. V napadu so bili ranjeni najmanj trije ljudje, cilj napada pa naj bi bil most, ki se razteza čez reko Dnester. Po navedbah vojske je na prizorišču napada izbruhnil požar, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Belorusija naj bi napovedala napotitev sil na meji z Ukrajino

Britansko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je Belorusija napovedala razporeditev specialnih enot ob meji z Ukrajino.

Na območja za urjenje na zahodu države je Minsk poslal enote za zračno obrambo, topništvo in raketne enote, dodajajo v Londonu.

Britansko ministrstvo sporoča, da naj bi prisotnost beloruskih sil ob meji ukrajinski vojski preprečila razporeditev dodatnih enot v Doneškem bazenu. Do zdaj beloruske enote sicer niso sodelovale v spopadih v Ukrajini.