"Opravljene analize so pokazale sledi razstreliva na več tujih predmetih, odkritih v bližini krajev eksplozij," je povedal državni tožilec Mats Ljungqvist, ki vodi preiskavo. Pri tem je poudaril, da potekajo nadaljnje analize, da bi lahko potegnili dokončne sklepe in posledično odgovorne tudi kaznovali.

Na izjave švedskega tožilstva se je že odzval tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je dejal, da ugotovitve potrjujejo stališče, ki ga je po eksplozijah zavzela Rusija. Opozoril je, da je zdaj treba ugotoviti, kdo stoji za sabotažo.

Pogovore glede popravila plinovodov je Peskov označil za prezgodnje, saj bi bilo najprej treba izračunati višino in obseg škode. Ta izračun pa bi morali opraviti strokovnjaki iz podjetja, ki upravlja plinovode, ki so po njegovih besedah zdaj tudi dobili dostop do kraja nesreče.

Najmanj dve podvodni eksploziji

Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra potrdili štiri primere puščanja plina. Dva primera uhajanja sta bila v švedskih, dva pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanja povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov razstreliva.

Več držav je bilo že pred ugotovitvami preiskave prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovodov za namerno dejanje, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi. Tudi Rusija vztraja, da je na plinovodih šlo za sabotažo, in eksplozije označila za dejanje mednarodnega terorizma. Po mnenju Moskve je sicer cilj sabotaže dokončno prekiniti odnose med EU-jem in Rusijo ter oslabiti Evropo.

Plinovoda Severni tok 1 in 2 povezujeta Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 v preteklih mesecih najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 nikoli ni stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo v Ukrajini februarja letos projekt ustavila.