Trump je v pogovoru z novinarji na predsedniškem letalu Air Force One glede Grenlandije v soboto dejal: "Mislim, da jo bomo dobili. Mislim, da si Grenlandci želijo biti z nami. Ta zadeva je povezana s svobodo po svetu. Ne gre za ZDA, razen pri tem, da smo mi tisti, ki Grenlandiji lahko zagotovimo svobodo."

Hkrati je Trump dejal, da ne ve, kakšne pravice ima Danska do avtonomnega ozemlja, a dodal, da bi bilo nasprotovanje Danske njegovi ponudbi "zelo neprijazno dejanje".

Trump je tudi po ponedeljkovem prevzemu položaja večkrat ponovil, da želi prevzeti nadzor nad tem arktičnim otokom, na katerem živi 57.000 prebivalcev. Grenlandija sicer sodi pod ozemlje Danske, a uživa veliko stopnjo avtonomije.

"Zavedli smo se, da Trump misli resno"

Več trenutnih in nekdanjih evropskih uradnikov je po poročanju Guardiana dejalo, da je bil pogovor Trumpa in danske premierke Frederiksen o usodi Grenlandije "grozljiv". Trump naj bi namreč med pogovorom vztrajal pri prevzetju Grenlandije. Frederiksen mu je odgovorila, da Grenlandija ni naprodaj in da morajo o prihodnosti otoka odločiti njeni prebivalci. Po navedbah evropskih uradnikov, ki so bili seznanjeni s klicem, je to razjezilo Trumpa, ki naj bi bil nato v pogovoru agresiven. "Klic je postal grozljiv, prava hladna prha. Predtem je redko kdo njegove besede jemal resno, po tem klicu pa smo se zavedli, da Trump misli resno, kar bi lahko bilo zelo nevarno," je dejal neimenovani uradnik.

Trump je po poročanju virov Danski, ki je sicer tako kot ZDA članica Nata, grozil s carinami, predvsem na danske izvozne izdelke v ZDA.

Bela hiša klica ni komentirala, iz urada Frederiksen pa so sporočili, "da ne sprejemajo interpretacije pogovora, kot so jo podali anonimni viri", dodaja Guardian.

Predsednik danskega parlamentarnega odbora za obrambo Rasmus Jarlov je zatem na omrežju X zapisal, da Danska nikoli ne bo dovolila, da 57.000 njenih državljanov v nasprotju s svojo voljo postane Američanov. "Razumemo, da so ZDA vplivna država. Mi nismo. Od ZDA je zdaj odvisno, kako daleč bodo šli. A naj se zgodi, kar se hoče. Še vedno bomo rekli 'ne'."

Grenlandski premier Mute Egede je že večkrat dejal, da zagovarja osamosvojitev Grenlandije od Danske in da je odprt za tesnejše vezi z ZDA, sploh glede rudarjenja. A v isti sapi je poudaril, da otok ni naprodaj.

Namestitev vojakov članic EU-ja na otoku?

Oglasil se je tudi predsednik vojaškega odbora Evropske unije Robert Brieger, ki se je zavzel za namestitev vojakov članic na Grenlandiji, je poročal STA. "To bi bil močan signal, ki bi lahko prispeval k stabilnosti v regiji," je Brieger dejal glede namestitve vojakov članic Unije v pogovoru za nemški časnik Welt am Sonntag, in poudaril pomen Grenlandije. "Tam so obsežna nahajališča surovin, čez njo pa potekajo tudi pomembne prometne poti za mednarodno trgovino. Zaradi vse večjega tajanja ledu to ustvarja tudi določen potencial za napetosti z Rusijo in morda Kitajsko," je dodal.

"Kanada bi morala postati ameriška zvezna država"

Trump je sicer med pogovorom na predsedniškem letalu tudi ponovil, da bi Kanada morala postati ena izmed ameriških zveznih držav. "Iskreno, na Kanado gledam kot na državo, ki bi morala biti ena izmed ameriških zveznih držav. V tem primeru bi bila mnogo bolje obravnavana, imela bi nižje davke in bila bi mnogo varnejša," je izjavil.