Tla na Hrvaškem se še vedno tresejo, saj vsak dan poročajo o nekaj blažjih potresnih sunkih. Prebivalci Siško-moslavške županije so zaradi številnih potresov v zadnjih več kot dveh tednih še vedno zaskrbljeni in prestrašeni. Številni se bojijo novega močnega potresnega sunka, kot je bil tisti z magnitudo 6,2 29. decembra, ko je umrlo sedem ljudi. Poleg humanitarne pomoči, ki prihaja iz vseh delov Hrvaške in tudi iz tujine, so prebivalcem na voljo tudi ekipe za psihološko pomoč.

O razmerah v Petrinji in okolici se je z Derifajevo pogovarjala novinarka Biljana Žikić.

Danka Derifaj, raziskovalna novinarka RTL-a razmere v Petrinji in okolici spremlja od samega začetka, torej od prvega dne, ko se je na tem območju zgodil uničujoči potres. Vsak dan se okoliščine spreminjajo. Kakšne so razmere na terenu v tem trenutku (pogovor je potekal v začetku tedna, op. a.)?
Pravkar sem pogledala najnovejše poročilo o stanju na območju Siško-moslavške županije. Prijavljenih je približno 35.500 poškodovanih stanovanjskih objektov, polovico jim jih do zdaj uspelo pregledati in označiti. Če govorimo le o pregledanih objektih, gre približno za 5000 začasno ali popolnoma neuporabnih stanovanjskih objektov, torej hiš, v katerih so ljudje do zdaj živeli. Trinajsti dan po potresu številni še vedno spijo v improviziranih objektih, v avtomobilih zraven svojih hiš, ki jih ne želijo zapustiti. Veliko jih je v mobilnih hišah. Tisti, ki si imeli več sreče, so dobili zabojnike. Pomoč je v glavnem prišla od prostovoljcev, humanitarnih in nevladnih organizacij. Premalo pomoči je prišlo iz državnega organiziranega sistema, posebej v prvih dneh po potresu.

Tukaj so ljudje pomagali ljudem. In še vedno je tako. Gre za prvi spontani odziv, ko so ljudje začeli množično prihajati iz cele Hrvaške v Petrinjo, Sisek in Glino, da bi pomagali soljudem. Zaradi njihove pomoči so številni nastanjeni v začasne objekte in niso spali na cesti in zmrzovali. Včeraj je začelo snežiti, temperature so se zelo znižale. Razmere niso dobre, saj gre za improvizirane in začasne objekte, v katerih ljudje preživljajo noči. Tudi glede prehrane je položaj podoben. Petsto kuharjev iz različnih hrvaških mest se je organiziralo in prišlo v Petrinjo. Že deset dni kuhajo in ne sprašujejo, komu in kako razdeliti hrano. Njihov cilj je nahraniti ljudi, ki nimajo možnosti kuhati in si kaj na toplem pripraviti.

Kako se je država odzvala na potres? Ali so ljudje začeli prejemati sistemsko državno pomoč?
Napovedano je, da bo sistem civilne zaščite oziroma država prevzela razdeljevanje toplih obrokov, kar je takoj naletelo na številne kritike. Načelnik Civilne zaščite je podal zelo nespretno izjavo, da so do zdaj topli obrok prejemali vsi brez kakršne koli selekcije, v prihodnje pa bodo hrano prejeli le tisti, ki jo potrebujejo. Položaj je ta hip res boljši, kot je bil v prvih dneh. Zdaj se že počasi vzpostavlja določena organizacija. Pred petimi dnevi smo dobili centralizirani Štab civilne zaščite z ministrom obrambe Tomom Medvedom, prek katerega zdaj gre vse.

Vendar še naprej ostaja vprašanje, kako bodo dokazovali, kdo si zasluži topli obrok in kdo ne, saj to zahteva določeno administracijo, ki jo je v tem trenutku gotovo nemogoče izpeljati. Imeli smo precej kaotične razmere tudi zaradi objave civilne zaščite na Facebooku. Dva ali tri dni po potresu je namreč objavila, da prosi ljudi, da potrebo po zabojniku pošiljajo izključno po elektronski pošti. To je spet izzvalo kup negativnih odzivov, saj gre za območje, ki v velikem delu sploh ni pokrito s satelitskim signalom. Številni celo elektrike na začetku niso imeli, veliko ljudi nima dostopa do medmrežja. Pred nekaj dnevi sem na terenu poskušala raziskati, kako sploh lahko neka babica iz neke vasi pride do informacij, kako naj prijavi škodo, kako naj prijavi potrebo po zabojniku ... Izkazalo se je, da je to popolnoma nemogoče. Ni signala, gre za stare ljudi, ki bi morali najprej ugotoviti, na kateri naslov ali številko se prijaviti. Velikokrat navedeni telefoni sploh ne delajo ali vas preusmerjajo na drugo številko. Položaj je zelo težek. Ljudje so zdaj izgubljeni in ne vedo, kam in kako, upajo le, da bo ta novo ustanovljeni državni štab civilne zaščite začel sistematično pomagati. Za zdaj je doseženo vsaj to, da so ljudje prejeli kakšen zabojnik, šotor ali mobilno hišo, v kateri lahko namestijo družine, da niso na snegu in mrazu.

Če sem prav razumela, se državna pomoč šele zdaj sistematično vzpostavlja?
Naš štab civilne zaščite, prek katerega gredo zdaj vse informacije, to je osrednje mesto, kjer se evidentirajo vse potrebe in se nanje odgovarja, je bil ustanovljen sedmi dan po potresu. In ta štab ni v takrat imel niti elektronskega naslova. Na kritike, da organizacija poteka prepočasi, da bi bile lahko stvari bolje organizirane, da se sistem civilne zaščite ni izkazal, naš premier Andrej Plenković jezno odgovarja, da so to poskusi demontiranja države in da zdaj vse deluje tako, kako bi moralo ter da je sistem močan. Pomembno je poudariti, da je ta sistem pomoči vzpostavljen izključno po zaslugi prostovoljcev, humanitarcev in državljanov, ki so se samoorganizirali in prišli pomagat sodržavljanom.

Kako to, da je prišlo do tako množičnega uničenja objektov?
To je bil vsekakor močan potres, po Richterjevi lestvici je imel moč 6,2. Gre za območje, ki je bilo že v vojni uničeno. To so po večini stare hiše, ki so preživele vojno. Gre za eno najrevnejših območij, zelo malo je bilo vloženo v te stanovanjske objekte. Vendar so tu tudi hiše, ki jih je država prenovila po vojni. In tukaj se je odprla še ena velika težava. Zdi se, da je bilo več deset hiš prenovljenih po vojni, tako da v njih ni vgrajene nobene armature, torej prenova je bila izvedena pomanjkljivo. Vlada je zdaj deležna kritik zaradi tega in novinarji zahtevamo podatke o izvajalcih in projektantih, ki so bili vključeni v obnovo teh hiš po vojni.

Zahtevali smo odgovore od Državnega urada za obnovo in stanovanjsko oskrbo, saj bi moral imeti vse te podatke, ampak takoj se je vključilo državno odvetništvo, ki je napovedalo preiskavo. Tako zdaj novinarji ne moremo prejeti podatkov, ker poteka preiskava. Mi smo zelo skeptični do tega, saj državno odvetništvo po mojih izkušnjah raziskave opravlja zelo dolgo, in zdaj moramo čakati na rezultate te preiskave. Gre pa za zelo pomembno vprašanje v tem trenutku, glede na to, da se bo kmalu začela obnova po potresu in da bo veliko gradbenih podjetij prišlo na ogroženo območje in začelo graditi. Seveda nas zanima, ali bodo med njimi tudi tisti, ki so v 90. letih slabo delali. Te hiše so popolnoma porušene. Neverjetno je, da se lahko popolnoma poruši hiša, zidana pred dvajsetimi leti.

Koliko je trenutno ljudi brez strehe nad glavo v Petrinji, Glini in Sisku?
Blizu Gline je vas, ki se imenuje Majske poljane in v njej je uničena skoraj vsaka hiša. Manjka približno tisoč zabojnikov. Ljudje so nastanjeni v hotelih, gradi se začasno naselje z zabojniki v Petrinji. Vendar veliko ljudi ne želi zapustiti svojih hiš, saj je to vse, kar imajo. Veliko jih živi od živinoreje in kmetijstva. Ne želijo se izseliti, saj ne vedo, kaj jih bo pričakalo doma, ko se vrnejo. Težko je v tem trenutku govoriti o natančnem številu ljudi, vendar gre zagotovo za več sto družin.

Hvala vam za ta pogovor in za konec: kako lahko pomagamo?
S terena poročajo, da je dovolj življenjskih potrebščin. Vendar vsak, ki ga tam srečate, vam bo rekel, da potrebuje streho nad glavo. Zato mislim, da ljudje v tem trenutku potrebujejo najprej grelnike za objekte, v katerih živijo, pa tudi gradbeni material in zabojnike. Gradbeni material je potreben zato, da bi lahko ljudje začeli čim prej obnavljati hiše. Večkrat se je zgodilo tudi, da so samoiniciativno gradbinci prišli in začeli graditi hiše kar sami. Vse, kar lahko pomaga v tem konkretnem poslu obnove, je vsekakor dobrodošlo.

Akcija zbiranja pomoči za prizadete v Petrinji. Foto: RTV SLO