Turčija sporoča, da mora še posebej Švedska zavzeti jasnejše stališče do ljudi in skupin, ki jih Ankara označuje za teroristične, predvsem do kurdskih borcev in skupin, ki jo krivi za poskus državnega udara leta 2016.

"Dejali smo, poglejte, če nam ne izročite teroristov, je (prošnje za članstvo v Nato, op. a.) v parlamentu ne moremo potrditi," je v nedeljo dejal Erdogan, pri čemer se je nanašal na skupno novinarsko konferenco, ki jo je imel novembra s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom.

"Da bi to šlo skozi v parlamentu, nam morate najprej izročiti več kot 100, približno 130 teh teroristov," je dejal predsednik Turčije.

Po poročanju Reutersa so finski politiki Erdoganovo zahtevo dojeli kot jezen odziv na incident v Stockholmu prejšnji teden, v katerem so na manjšem protestu obesili lutko, ki je predstavljala Erdogana.

"To je bil gotovo odziv, po mojem mnenju, na dogodke v preteklih dneh," je dejal finski zunanji minister Pekka Haavisto. Kot je dodal, ni seznanjen s kakšnimi novimi zahtevami Turčije.

Zaradi incidenta v Stockholmu je Ankara odpovedala načrtovan obisk predsednika švedskega parlamenta Andreasa Norlena, ki je namesto tega v ponedeljek obiskal Helsinke.

Švedski premier je medtem v ponedeljek dejal, da je Švedska v "dobrem položaju" glede turške ratifikacije njene prošnje za vstop v Nato.

Erdoganov tiskovni predstavnik Ibrahim Kalin pa je dejal, da se izteka čas za ratifikacijo v turškem parlamentu, saj bodo maja v Turčiji predsedniške in parlamentarne volitve.

Švedski zunanji minister Tobias Billstrom pa je v torek dejal, da bi moral turški parlament začeti postopek ratifikacije, češ da sta obe nordijski državi izpolnili zahteve, o katerih sta se dogovorili s Turčijo.

Švedska in Finska sta po ruskem napadu na Ukrajino lani zaprosili za članstvo v vojaškem zavezništvu Nata. Njuni prošnji mora odobriti vseh 30 članic zavezništva. Tega nista storili le še Turčija in Madžarska.