Opozicijsko zavezništvo, sestavljeno iz šestih strank, proti Erdoganu se je tako znova združilo – le nekaj dni po tem, ko je ena od šestih strank protestno zapustila zavezništvo zaradi nesoglasij glede izbire skupnega kandidata.

Meral Aksener, vodja nacionalistične stranke Iyi, druge največje stranke med šestimi opozicijskimi, na srečanju vodij strank pretekli četrtek namreč ni želela podpreti Kilicdarogluja, nekdanjega javnega uslužbenca, ki vodi Republikansko ljudsko stranko (CHP).

Obtožila ga je, da osebne ambicije postavlja nad interese države. Namesto njega je na mestu skupnega kandidata opozicije želela videti priljubljenega župana Carigrada Ekrema Imamogluja ali župana Ankare Mansurja Yavasa, izbiro med Erdoganom in Kilicdaroglujem pa opisala kot "izbiro med smrtjo in malarijo".

Erdogan napovedal razkol opozicije

Erdogan se je v soboto obregnil ob razdrobljeno opozicijo in dejal, da je že pred meseci napovedal razkol znotraj njihovih vrst. "Zasedali so, se pogovarjali in se razpršili – kot sem rekel, da se bodo," je dodal.

Aksener pa je nato danes nepričakovano prišla na srečanje z voditelji preostalih petih strank, ki je potekalo v Ankari.

Po navedbah njene stranke Iyi so dosegli kompromis: Kilicdaroglu naj bi bil imenovan za kandidata, kot je bilo načrtovano, oba omenjena župana pa bi bila v primeru zmage na volitvah imenovana za podpredsednika. Vsi trije so sicer člani glavne opozicijske stranke CHP.

Poleg CHP-ja in Iyi so v zavezništvu še konservativna stranka Sreča pod vodstvom Temela Karamollaogluja, Demokratska stranka, ki jo vodi Gultekin Uysal, stranka Demokracija in napredek, ki ji predseduje Ali Babacan, ter stranka Prihodnost, ki jo vodi Ahmet Davutoglu.

V zavezništvo pa ni vključena prokurdska Ljudska demokratska stranka, ki je sicer druga največja opozicijska stranka v Turčiji. Stranki grozi ukinitev, ker je Erdoganova vlada ostro ukrepala proti njej zaradi domnevnih povezav z nezakonitimi kurdskimi militantnimi skupinami.

Združena turška opozicija se je danes o skupnem kandidatu dogovorila po več kot letu dni pogajanj. Nekateri analitiki so menili, da bi jim lahko naraščajoče nezadovoljstvo javnosti z ravnanjem Erdoganove vlade po potresu, ki je Turčijo prizadel pred mesecem dni, dalo nov zagon.

Dogajanje po uničujočem potresu bo sicer nedvomno vplivalo tudi na izid volitev 14. maja. Predsednik Erdogan je preteklo sredo izključil možnost preložitve datuma volitev, potem ko so se zaradi potresa pojavili dvomi o tem, ali bodo potekale, kot je bilo načrtovano.