Nedeljske volitve v nemških zveznih deželah so bile očitno zadnji udarec v nizu za nemško kanclerko Angelo Merkel, ki se je že pred poletjem odločila, da na prihajajočih strankarskih volitvah decembra ne bo več kandidirala na mesto predsednice vodilne stranke CDU.

Svojo odločitev je nemška kanclerka sicer hotela sporočiti naslednji teden, a je, kot kaže, udarna novica hitreje pricurljala v medije.

"Prevzemam odgovornost za dogodke, ki so sledili po lanskih parlamentarnih volitvah," je dejal nemška kanclerka in dodala, da je nemška vlada izgubila "kredibilnost". Poleg tega, da se ne bo več potegovala za položaj predsednice stranke CDU, prav tako ne bo več kandidirala na položaj kanclerke, če bi prišlo do morebitnih predčasnih volitev pred letom 2021. "Verjamem, da moramo obrniti nov list," je še dejala in dodala, da se je tako odločila predvsem v korist stranke, "da se bo CDU lahko pripravil na nove uspehe".

Njena prioriteta na mestu kanclerke bodo predvsem zunanjepolitične teme, ko sta brexit ter ameriško-ruski odnosi.

Volitve jasno sporočilo Berlinu
CDU je na nedeljskih volitvah v Hessnu doživel hud poraz, podprlo jo je 27 odstotkov volivcev. Stranka je sicer ohranila prvo mesto, a izgubila približno 11 odstotnih točk podpore in tako doživela najslabši volilni izid po letu 1966. Po volitvah na Bavarskem pred štirinajstimi dnevi so bile volitve v Hessnu že drugi poraz za konservativni tabor v zelo kratkem času.

Deutsche Welle je že v nedeljo poročal, da je izid volitev jasno sporočilo t. i. veliki koaliciji (CDU in SPD) v Berlinu. V eni izmed anket je kar polovica volivcev odgovorila, da so svoj glas uporabili za izražanje nestrinjanja.

Na prizorišču znova Friedrich Merz
Za položaj predsednika stranke namerava kandidirati nekdanji vodja skupne poslanske skupine CDU-ja in bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) v zveznem parlamentu Friedrich Merz, nekdanji tekmec Merklove, ki pa se je v zadnjih letih umaknil iz aktivne politike.

Največji vzpon na nedeljskih volitvah sta sicer doživeli stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), ki se je prvič uvrstila v deželni parlament, in Zeleni – obe stranki sta napredovali za osem odstotnih točk. AfD bo tako odslej imel poslance v vseh 16 deželnih parlamentih.