Vzporedne volitve je izvedla državna televizija. Kot je sporočila volilna komisija, je bila udeležba 81,5-odstotna. Lukašenko položaj zaseda že od leta 1994.

Beloruski volivci in volivke so lahko izbirali med petimi kandidati. Poleg 70-letnega Lukašenka so bili to še vodja Liberalne demokratske stranke Oleg Gajdukevič, vodja komunistične stranke Sergej Sirankov, vodja republikanske delavske stranke Aleksandar Hižnjak ter Hana Konopatska, političarka, ki je za predsednico kandidirala že leta 2020, poroča Radio Free Europe.

Zmaga je bila Lukašenku praktično zagotovljena vnaprej, saj preostali kandidati po mnenju analitikov niso predstavljali prave alternative njegovim politikam.

Lukašenko je sicer dejal, da je preveč zaposlen, da bi se ukvarjal s kampanjo, a je nekaj dni pred volitvami napovedal povišanje pokojnin za 10 odstotkov z naslednjim mesecem.

Na zborovanju v petek je obljubil, da bo zagotovil pravičnost, varnost in "morje priložnosti". Obljubil je tudi, da ne bo ponovitve leta 2020, ko so proti njegovi vladavini potekali množični protesti.

Takrat so oblasti aretirale več deset tisoč ljudi. Nevladna organizacija za človekove pravice Pomlad (Vjasna), ki je označena za "ekstremistično" organizacijo in prepovedana, pravi, da je v državi še okoli 1250 političnih zapornikov. V zadnjem letu je Lukašenko pomilostil več kot 250 zapornikov.

Belorusija je trdna demokracija, je po oddaji glasu zagotovil Lukašenko. "V Belorusiji imamo trdno demokracijo. Na nikogar ne pritiskamo in nikogar ne bomo utišali," je dejal dolgoletni predsednik.

Poudaril je, da Belorusija glede volitev ne potrebuje priznavanja iz tujine, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Lukašenko je še izjavil, da bi morala v prihodnje na čelo države stopiti "nova generacija". Kot je dejal, bi lahko "prihodnji predsedniki" bili med sedanjimi regionalnimi guvernerji, člani vlade ali parlamenta.

Ob tem je zavrnil možnost pogovorov z opozicijo v izgnanstvu. "O čem bi se moral pogovarjati z njimi?" je vprašal in dodal, da so ti sami zapustili državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opozicija poziva ljudi, naj ne protestirajo

Beloruska opozicija v tujini na čelu s Svetlano Tihanovsko je volitve označila za farso, a je prebivalce Belorusije pozvala, naj ne protestirajo, češ da bi v tem trenutku žrtvovali svojo svobodo za nič. Tihanovska je dejala, da Lukašenko izvaja ponovno izvolitev kot "ritual za diktatorje".

Evropski poslanci in poslanke so medtem pred dnevi sprejeli resolucijo, s katero so EU in mednarodno skupnost pozvali, naj izida volitev ne priznata.

Kos in Kallas volitve označili za nelegitimne

Predsedniške volitve v Belorusiji niso ne svobodne ne poštene, sta v skupni izjavi povedali tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos in visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas. Zaradi nenehnega zatiranja človekovih pravic je volilni proces po njunem prepričanju izgubil vsakršno legitimnost.

"Beloruski državljani si zaslužijo, da bi lahko odločali o tem, kdo bo vodil njihovo državo. Zaradi nenehnega zatiranja človekovih pravic, omejevanja politične udeležbe in dostopa do neodvisnih medijev v Belorusiji, je volilni proces izgubil vsakršno legitimnost," sta zapisali Kos in Kallas.

Spomnili sta, da je povabilo beloruskih oblasti Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) le deset dni pred volitvami temu organu onemogočilo dostop do ključnih faz volilnega procesa.

Vlado v Minsku sta pozvali, naj nemudoma izpusti vse politične zapornike, od katerih jih je več kot tisoč samovoljno pridržanih, vključno z uslužbencem delegacije EU-ja, je sporočila evropska služba za zunanje delovanje (EEAS).

Zaradi zatiranja civilne družbe, pa tudi zaradi vpletenosti Belorusije v vojno v Ukrajini sta zagotovili, da bo EU še naprej izvajala omejevalne in ciljno usmerjene ukrepe proti režimu ter finančno podpirala civilno družbo, beloruske demokratične sile v izgnanstvu in belorusko kulturo.

"Ko bo Belorusija začela demokratično tranzicijo, je EU pripravljen podpreti stabilizacijo njenega gospodarstva in reformo institucij. [...] EU je na strani beloruskega ljudstva in ga neomajno podpira v prizadevanjih za svobodno, demokratično, suvereno in neodvisno Belorusijo," sta še dodali.

Tudi ZDA so vnaprej sporočile, da volitve ne morejo biti svobodne in poštene, ker so v Belorusiji neodvisni mediji prepovedani, vodilni opozicijski predstavniki pa so zaprti ali bili prisiljeni v beg v tujino.

Lukašenko je v preteklosti zatrl številne množične proteste proti njegovi vladavini. Zadnji in najhujši se je odvil po spornih predsedniških volitvah leta 2020. Uradnih rezultatov ni priznala večina evropskih držav, vključno s Slovenijo.