Po neuradnih podatkih notranjega ministrstva je bilo po vsej državi 782.000 protestnikov, samo v Parizu 112.000. Sindikati število ocenjujejo na 2,3 milijona.

Sindikati so po vsej državi pozvali k več kot 300 shodom. Od ponekod so poročali o nasilnih incidentih. V Parizu je enega izmed policistov priletela molotovka, zaradi česar je dobil hude opekline na roki in obrazu, je dejal notranji minister Gérald Darmanin. Policist sicer ni v življenjski nevarnosti.

V Toulousu na jugu države je policija zaradi nemirov med protesti uporabila solzivec. O nasilju poročajo tudi iz Lyona na jugovzhodu države, kjer naj bi zamaskirani protestniki uničevali avtomobile in trgovine. Tudi v Nantesu na zahodu Francije je policija uporabila solzivec, potem ko so jo protestniki obmetavali s predmeti. Poročajo tudi o več zažganih avtomobilih.

V Marseillu je skupina več kot 100 protestnikov za kratek čas zasedla luksuzni hotel blizu starega pristanišča, a jih je nato policija pregnala.

Za nadzor po vsej državi je skrbelo 12.000 policistov, samo v Parizu 5000. Tako v glavnem mestu kot v več drugih velikih mestih lahko tokrat policija prvič za nadzor razmer uporabi tudi brezpilotne letalnike.

Nekatere pariške banke so na svoja okna namestile zaščitne plošče.

Minister Darmanin je obsodil protestnike iz skupin, znanih kot "black bloc", ki jih je označil za skrajno levičarske. V Parizu jih je bilo po njegovih besedah okoli 2000, še 1000 pa v Lyonu. Pozval je k "ostremu kaznovanju" ljudi, ki so napadli policiste in javno premoženje, poroča Guardian.

Darmanin je pri tem obtožil levico, vključno z voditeljem Nepokorne Francije Jean-Lucom Melenchonom, da ni obsodila nasilnih dejanj nad policisti. "Kje je Melenchonova obsodba napada na policista?" je za francosko televizijo BFMTV dejal Darmanin in dodal: "Zaradi svojega molka je sokriv."

Zmanjševanje števila protestnikov

Čeprav je predsednik Emmanuel Macron sredi aprila podpisal zakon o sporni pokojninski reformi, sindikati in del opozicije nadaljujejo pozive k protestom, da bi preprečili začetek njenega izvajanja 1. septembra.

Število udeležencev rednih protestov se je v zadnjem času sicer zmanjševalo, pojavljali pa so se tudi znaki razhajanja znotraj skupne fronte sindikatov. Tako se poraja vprašanje, ali bodo današnji prvomajski shodi zadnje velike demonstracije proti reformi.

Francoska vlada je pokojninsko reformo, eno glavnih predvolilnih obljub Macrona, uradno napovedala na začetku leta. Njeno sprejetje naj bi bilo nujno, saj naj bi se v nasprotnem primeru francoski pokojninski sistem sesul.

Spremembe, zlasti dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno, so na noge nemudoma spravile sindikate. V zadnjih mesecih so stavke in protesti po vsej državi, ki so se pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje.

Ob velikem pritisku je vlada po prvotni potrditvi v senatu sredi marca reformo sprejela s pomočjo posebnih ustavnih pooblastil in brez glasovanja v spodnjem domu parlamenta, kjer naj bi ji za potrditev zmanjkalo nekaj glasov. Sledili so novi protesti po vsej državi z več sto tisoč udeleženci.

Sredi tega meseca je Macron v televizijskem nagovoru dejal, da razume jezo ljudi zaradi reforme, a obenem vztrajal, da je ta nujna.

Kritike zaradi policijskega nasilja

Svet ZN-a za človekove pravice je kritiziral Francijo zaradi policijskega nasilja nad protestniki med demonstracijami in pozval k sprejetju ukrepov za pregledno obravnavo obtožb o policijski čezmerni uporabi sile.

Na zasedanju Sveta ZN-a s sedežem v Ženevi je v ponedeljek po poročanju Al Džazire predstavnica Rusije Kristina Sukačeva, katere država je bila prav tako kritizirana zaradi policijskega nasilja, dejala, da "ostri in včasih nasilni ukrepi, katerih cilj je razgnati miroljubne državljane" v Franciji, vzbujajo skrb.