Odziv sindikatov, ki so izrazili nasprotovanja naraščajočim cenam in načrtovani pokojninski reformi, je bil manjši od napovedanega.

Čeprav se večina francoskih sindikatov s polno paro pripravlja na večmesečno bitko proti Macronovim vztrajnim prizadevanjem za dvig upokojitvene starosti državljanov, se več njih, vključno z največjimi v državi, današnji delavski akciji ni pridružila. So pa zaradi stavke, ki je potekala pod okriljem sindikata CGT, nastale določene motnje v železniškem in avtobusnem prometu.

Po navedbah ministrstva za izobraževanje se je pozivu sindikatov pridružil vsak deseti učitelj, zaradi česar so bile ponekod po državi zaprte šole. Po podatkih sindikata CGT so stavkali tudi delavci na železnicah in s tem povzročili odpovedi voženj na pomembnejših povezavah, kot je denimo med Parizom in Bordeauxem.

Največji od okoli 200 protestov po vsej državi naj bi popoldne v Parizu pritegnil med 3000 in 6000 ljudi. V luči preteklih francoskih stavk, med katerimi je bila tudi tista proti pokojninski reformi leta 2019, ko se je na ulice podalo na stotisoče ljudi, je obseg današnjih demonstracij majhen.

Sporna pokojninska reforma

Francoski predsednik Macron je sicer že odobril povišanje plač javnim uslužbencem in učiteljem ter vzpostavil eno bolj radodarnih protiinflacijskih varnostnih mrež v Evropi, s katero so omejili cene energije za gospodinjstva in naraščanje inflacije.

Sindikate bolj razburja Macronovo vztrajanje pri dvigu upokojitvene starosti s sedanjih 62 na 64 oz. 65 let, kar je bila tudi ena od njegovih glavnih obljub v kampanji za ponovno izvolitev. Napovedane spremembe naj bi začele veljati prihodnje leto.

"Smo proti dvigu upokojitvene starosti, ker menimo, da je to odklon v luči dejstva, da je v državi veliko brezposelnih," je v torek povedal vodja sindikata CGT Philippe Martinez. "Zadrževanje ljudi na delu pomeni, da ljudje, ki so brez dela, tega ne morejo najti," je dodal.

Zaradi naraščajočega primanjkljaja in zgodovinsko najvišjega javnega dolga francoska vlada ocenjuje, da sta zmanjševanje števila upokojencev in ohranjanje čim večjega števila zaposlitev načina, kako lahko država bolj uravnovesi pokojninsko blagajno.

Čeprav se s sprejemom pokojninske reforme vladajočim mudi, pa je premierka Elisabeth Borne povedala, da bo vlada prihodnjih nekaj mesecev posvetila posvetovanjem. Pokojninske reforme prav tako ne bo vključila v obsežnejši zakon o socialni varnosti, kot je bilo sprva načrtovano.

"Obstajajo pomembna vprašanja, o katerih želimo začeti pogovore z drugimi političnimi strankami, sindikati in skupinami delodajalcev," je dejala Bornejeva, ki pa je hkrati napovedala glasovanje o novem predlogu pokojninske reforme še pred koncem zime.