Severni Makedoniji se obeta obrat v desno po dvojnem volilnem porazu do zdaj vladajočih socialdemokratov (SDSM). Po skoraj vseh preštetih glasovih je dosedanji socialdemokratski predsednik Stevo Pendarovski osvojil le 29 odstotkov glasov in doživel hud poraz proti Siljanovski Davkovi, za katero je glasovalo skoraj 65 odstotkov volivcev.

"Spraševala sem se, s čim sem si zaslužila takšno čast. Nagrada je zame neprecenljiva, to je velika odgovornost," je dejala univerzitetna profesorica, ki bo čez dva dni dopolnila 71 let.

Siljanovska Davkova, ki je postala prva predsednica države, je po zmagi napovedala, da se bo zavzemala za vse državljane, kar po njenih besedah pomeni za vse etnične skupine, za vse člane strank in za tiste, ki ne pripadajo nobeni stranki. Kot je poudarila, ni predsednika, ki bi lahko pozival k enotnosti, še posebej ne ženske, če se drži strankarske linije, zato so vrata njene pisarne odprta za vse.

Karte so se premešale tudi v parlamentu, v katerem je VMRO-DPMNE prejel približno 43 odstotkov glasov, medtem ko je 15 odstotkov volivcev obkrožilo socialdemokrate, ki so volilni izid označili za hud udarec za stranko in pozvali k njeni temeljiti prenovi. Stranka je dobila skoraj pol manj podpore kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah pred štirimi leti.

Privrženci stranke VMRO-DPMNE so volilne izide navdušeno pozdravili pred sedežem stranke v središču Skopja, kjer so proslavljali kljub deževju. "Uspelo nam je. Makedonija je zmagala. To je zgodovinska zmaga za ljudi," je množici podpornikov dejal vodja stranke Hristijan Mickoski.

Veliko bolj klavrno vzdušje je bilo med podporniki socialdemokratov. "Izid je razočaranje in velik udarec za SDSM," je dejal vodja stranke Dimitar Kovacevski.

V prihodnjih dneh bodo stekli pogovori o oblikovanju vladne koalicije, na katerih bo moral VMRO-DPMNE skleniti zavezništva z manjšimi partnerji, da bi pridobil večino v parlamentu.

Neizpolnjene obljube in pričakovanja

Volivci v državi z dvema milijonoma prebivalcev so bili v zadnjih letih vse bolj razočarani nad počasnim napredovanjem prizadevanj Severne Makedonije za pridružitev Evropski uniji, ki so bila leta 2005 pozdravljena z optimizmom, a so od takrat postala simbol izgubljenih obljub in neuresničenih pričakovanj.

Državo pestijo tudi druge težave, saj so nekatera mesta med najbolj onesnaženimi v Evropi, za kar sta deloma kriva uporaba premoga in velik delež starih avtomobilov. Številni mladi so se zaradi slabih gospodarskih razmer izselili v tujino v iskanju boljših možnosti za življenje.

Analitiki znatnega napredka pri vključevanju v EU ne pričakujejo niti pod novo vlado pod vodstvom VMRO-DPMNE-ja, ki je bil na oblasti do leta 2017 in je bil tarča kritik zaradi korupcije.

Pomanjkanje napredka Severne Makedonije pri približevanju EU-ju je deloma posledica napetosti s sosednjima Grčijo in Bolgarijo, ki sta obe članici evropske povezave.

Potem ko si je Severna Makedonija pred leti na zahtevo Grčije spremenila ime, je bila država postavljena pred zahtevo Bolgarije za vpis bolgarske etnične manjšine v makedonsko ustavo, kar je pogoj Sofije za nadaljevanje približevanja EU-ju.

SDSM podpira takojšnjo spremembo ustave s ciljem pospešitve pridružitvenih pogajanj z EU-jem. VMRO-DPMNE pa želi, da bi jo izvedli z odloženim učinkom, torej da bi veljala šele po vstopu Severne Makedonije v EU-ju.

Slavje privržencev opozicije v Skopju.