Poskus bo trajal šest mesecev, in sicer v podjetjih, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, od finančnih storitev do ponudbe hitre prehrane.

Delavci bodo prejemali 100-odstotno plačo, delali pa bodo le 80 odstotkov običajnega delovnega tedna. V zameno so se zavezali, da bodo ohranili 100-odstotno produktivnost.

Program vodi več organizacij, posvečenih uvedbi štiridnevnega delovnega tedna, v sodelovanju z raziskovalci z univerz v Cambridgu in Oxfordu ter kolidža v Bostonu, poroča ameriška televizija CNN.

Sienna O'Rourke iz londonske pivovarne Pressure Drop Brewing je dejala, da je glavni cilj podjetja izboljšati počutje zaposlenih.

Dodala je, da so zaradi narave njihovega dela delavci manj fleksibilni glede tega, kdaj in kje delajo, a da bodo vse težave glede dopustov in bolniških odsotnosti reševali kot ekipa.

Do zdaj je največji tovrstni eksperiment opravila Islandija, ko je med letoma 2015 in 2019 v dveh večjih poskusih sodelovalo 2500 delavcev v javnem sektorju. Poskusi so pokazali, da ni prišlo do upada produktivnosti, močno pa se izboljšalo počutje zaposlenih.

Pozivov h krajšemu delovnemu tednu je v zadnjih letih v več državah vse več, milijoni ljudi pa so zaradi pandemije tudi delali od doma, s čimer so prihranili na času in stroških poti, zato je tudi več pozivi k tovrstni fleksibilnosti, poroča CNN.

Letos bodo v poskusi s krajšim delovnim tednom s podporo vlade potekali tudi v Španiji in na Škotskem

Raziskovalci bodo merili učinek krajšega delovnega tedna na stopnje produktivnosti, enakopravnost spolov, okolje in počutje delavcev in delavk.