Albanija, Srbija in Severna Makedonija so v okviru pobude, ki ima podporo tudi v mednarodni skupnosti, med drugim zagotovile lažje gibanje, mejni nadzor naj bi prihodnje leto popolnoma ukinile.

Olajšale so tudi dostopanje na trge dela, danes so se voditelji zavezali še k priznavanju diplom in sodelovanju pri preprečevanju utaje davkov ter sodelovanju na področjih kulture in turizma.

"Po naši viziji bi moral biti Balkan v 21. stoletju napredna regija, ki bo del Evrope. Nihče ne bi smel ogrožati njegove stabilnosti, miru in razvoja," je na konferenci dejal makedonski premier Dimitar Kovačevski.

Odprti Balkan bi bil sicer smiseln, če bi obsegal vseh šest držav, a se vse med sabo niti ne priznavajo. Slišati je bilo opozorila, da mora biti regija ob vojni v Ukrajini previdna in geostrateško pripravljena.

Srbski predsednik predlaga, da bi se skupaj borili tudi proti morebitnemu pomanjkanju hrane in energentov. "Pomagati si bomo morali preživeti letošnjo zimo. To je najpomembnejši interes naših treh držav," je dejal Aleksandar Vučić.

Kosovo, Črna gora in BiH se ne pridružujejo

Kljub stalnim pozivom se na Kosovu, v Črni gori ter Bosni in Hercegovini pobudi niso priključili. Najostrejši so v Prištini, kjer govorijo o ponovnem poskusu srbske hegemonije in odpiranje regije vplivom z vzhoda.

Črnogorski premier Dritan Abazović je prišel kot opazovalec. Sam pobudo podpira, a nima večine v parlamentu – zaradi vloge Srbije in bojazni, da bi to lahko postal nekakšen nadomestek Evropske unije. Prišel je tudi predsednik sveta ministrov Bosne in Hercegovine Zoran Tegelti, somišljenik Milorada Dodika, a predsedstvo države o pobudi ni razpravljalo.

Odprti Balkan podpira Rusija

Pobudo Odprti Balkan podpira tudi ruski zunanji minister Lavrov, prepričan, da želita Unija in Nato svoj projekt – zaprti Balkan. Lavrov sicer ni mogel v Srbijo, ker so zračni prostor zaprle Severna Makedonija, Črna gora in Bolgarija.