Zaradi vojne v Ukrajini je interes Evropske unije vse bolj usmerjen na vzhod Evrope in Zahodni Balkan, še pravi Adnan Kapo, direktor sarajevskega Inštituta za geopolitiko, gospodarstvo in varnost, ki je bil ustanovljen konec leta 2020 in spremlja, raziskuje ter analizira geopolitične spremembe v svetu, še posebej tiste, ki vplivajo na stabilnost in gospodarski razvoj. "IGES podpira integracijo Bosne in Hercegovine kot tudi celotne balkanske regije, v Nato in Evropsko unijo," je delo in namen inštituta opisal Kapo. "In naša misija je podajati rešitve ter preprečevati ovire na tej poti."
Evropska komisija opozarja na potrebno reformo pravosodja in pomanjkljiv gospodarski napredek
Bosno in Hercegovino sicer na poti v Evropsko unijo čaka še dolga pot. Po prošnji za članstvo v EU-ju februarja 2016 je Evropska komisija (EK) BiH-u zadala 14 ključnih pogojev, ki bi jih moral izvesti pred odobritvijo statusa kandidatke. Čeprav država ni uspela izpolniti štirih pogojev, je status prejela decembra 2022.
V poročilu za leto 2023 je EK podal mnenje glede uveljavitve ključnih reform. Podprl je predloge zakonov, uperjene k boju proti organiziranemu kriminalu ter pranju denarja in obravnavi vojnih zločinov. Proti koncu lanskega leta je parlament potrdil sklop zakonov, ki ga je pripravil svet ministrov BiH-a, med njimi o integriteti v sodstvu, preprečevanju mučenja in prostem dostopu do informacij.
Evropska komisija je tudi opozorila na potrebno uveljavitev zakonov, ki bi BiH uskladili s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je leta 2016 v primeru Sejdić-Finci ugotovilo diskriminatornost ustave BiH-a do manjšin v državi.
Več pomislekov je EK imel glede izboljšanja socialnih in gospodarskih razmer v BiH-u, pomanjkanju razvojnih reform, gospodarskem prilagajanju BiH-a na zahteve EU-ja ter prilagojenost na evropski trg. Prav tako Bruselj ni zaznal napredka na področju podjetništva, obdavčitev, socialnih politik in zaposlovanja, BiH tudi ni napredoval na področju kmetijstva ter razvoja podeželja. Nekaj napredka pa so prepoznali v spremembi zunanje politike, reformi javne uprave ter pravosodja.
Komisija je opozorila tudi na notranje napetosti v BiH-u, saj je napredek na državni ravni v veliki meri zavirala Republika Srbska, še posebej z napadi na ustavno sodišče in njegove sodnike.
Evropski svet je vseeno na četrtkovem vrhu EU-ja prižgal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino. Naslednji korak bo določitev datuma začetka pogajanj, pravi Adnan Kapo, "kar bi bil glede na razmere v Bosni in Hercegovini in okoli nje uspeh že sam po sebi".
"Zelena luč Bosni in Hercegovini za začetek pogovorov je dober znak in dobro sporočilo," je dejal. "Vendar je brez določenega datuma in brez izpolnjenih ključnih pogojev to še vedno le lepa gesta."
Za MMC je Kapo spregovoril tudi o korakih, ki jih bo BiH moral izvesti na poti v EU, notranjih nesoglasjih ter mednarodnih odnosih v zgodovinsko nemirni regiji.
Kako komentirate tempo procesa priključitve BiH-a v Evropsko unijo – najprej prejet status kandidatke kljub neizpolnjenim pogojem in nato potrditev začetka pristopnih pogovorov?
Proces je zelo počasen in na ta tempo vpliva več dejavnikov, kot so volja domačih politikov, odnos sosed in njihovo vmešavanje v notranje odnose v BiH-u, pa tudi razmere na mednarodnem prizorišču, še posebej v Evropi. Politiko v BiH-u je treba vedno razdeliti na tiste, ki se resnično borijo za Bosno in Hercegovino, in na tiste, na katere neposredno in javno vplivata Beograd ali Zagreb. Znotraj probosanskega spektra političnih strank ni nesoglasij, kar se tiče evroatlantske poti.
Kakšne politične spremembe pričakujete v BiH-u kot prihodnji članici Evropske unije, katera so največja pričakovanja?
Mislim, da je članstvo BiH-a v Evropski uniji še daleč, saj bo treba iti še skozi mnoge strukturne reforme, da bi izpolnili vse pogoje. Tudi ko se pogajanja začnejo, je pred nami še trdo delo za dosego končnega cilja – članstva BiH-a v EU-ju. Vendar je sam proces pristopanja zelo pomemben, saj poganja notranje reforme, ki bi morale vzpostaviti učinkovitejši sistem.
Kakšna je želja prebivalcev BiH-a po članstvu v EU-ju in kako se to odraža na politični ravni?
Večina državljanov BiH-a si želi članstva, vendar njihova volja ni izražena skozi institucije sistema. Bosna in Hercegovina nima učinkovitega demokratskega sistema, kot je v Sloveniji ali v drugih evropskih državah. Aktualna ustava BiH-a je rezultat vojne agresije na BiH in je nastala po štirih letih uničevanja, rušenja, izgona in na koncu genocida. Morala bi biti začasna, vendar je v veljavi že skoraj 30 let. Za začetek je dovolj reči, da željo državljanov BiH-a, ki ste jo omenili v vprašanju, vedno lahko blokira samo sedem odstotkov delegatov v državnem parlamentu. Tudi če bi teoretično 93 odstotkov delegatov v parlamentarni skupščini BiH-a glasovalo o neki odločitvi, bi sedem odstotkov narodnega doma lahko to zaustavilo.
Žalostno, da se to dogaja v Evropi.
Kakšni so bili odzivi na političnem parketu BiH-a glede odločitve o začetku pristopnih pogajanj z EU-jem?
Odločitev so pozdravili vsi politični akterji, s komentarji, ki se gibljejo med evforijo, blagim optimizmom in kritiko. Kot smo videli, BiH ni dobil datuma za začetek pogovorov, saj država še ni izpolnila vseh pogojev, in v teh neizpolnjenih pogojih ležijo tudi največja nesoglasja različnih politik in vizij naše prihodnosti. Vsekakor v prihodnjem obdobju ne smemo pričakovati spektakularnih sprememb, temveč le še večje politične napetosti.
Kako gledate na odnos Hrvaške in Srbije do BiH-a? Kako se bo nadaljevala ta dinamika, z ene strani pro- in iz druge antievropska soseda?
Mislim, da nobena soseda v tem trenutku ne pripomore k izboljšanju položaja v BiH-u, nasprotno. Hrvaška se deklarativno zavzema za članstvo BiH-a v EU-ju, ker je to v njenem interesu, in to je dobro. Hkrati vidi BiH v Evropski uniji, ampak na način, ki odgovarja njej, tudi če bi kršila evropske norme. Hrvaški uradniki ignorirajo najvišje instance izvršne oblasti v BiH-u, ker jim nekateri izvoljeni predstavniki niso pogodu. To ne pošilja dobrega sporočila državljanom BiH-a in to niso znaki dobrososedskih odnosov. V časih predsednikov Stjepana Mesića in Iva Josipovića takšnih težav ni bilo. Kljub temu in mnogim drugim težavam v odnosih med državama Hrvaška spoštuje suverenost in celovitost Bosne in Hercegovine, ne zanika genocida in nima odkritih teženj po prilastitvi ozemlja Bosne in Hercegovine.
Na drugi strani je politika Srbije najmanj licemerna. Najvišji uradniki pogosto pozivajo k delitvi BiH-a in primerjajo položaj Kosova in BiH-a. Odkrito govorijo o t. i. "srbskem svetu" in o tem, da Drina ni meja med dvema državama. Ne obsojajo javnih pozivov k secesiji dela ozemlja BiH-a, ki prihajajo iz Banjaluke ipd.
V takšnih razmerah in vsesplošnem vzdušju povzročanja negotovosti se postavlja vprašanje, kaj bi bila prava rešitev za varnost regije ali s kakšno potezo bi se Balkan lahko končno stabiliziral. To je vsekakor sprejem BiH-a v Nato po hitrem postopku. V tistem trenutku bi se za vedno umirile sanje o veliki Srbiji, po tem pa bi se začel proces resnične katarze v Beogradu. V nasprotnem primeru bi gojili lažno upanje, da še vedno lahko spreminjajo meje na Balkanu. Dobro bi bilo, če bi evroatlantski svet ugotovil, da je ključ do stabilnosti v regiji BiH, in ne Srbija.
Kako je svojo vlogo v procesu sprejemanja reform oddelal visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Christian Schmidt?
V formalnem smislu nikakršno, saj ni sprejel niti ene odločitve, s katero bi lahko izmeril njegov učinek. Kljub vsemu je z napovedjo uporabe pooblastil, ki jih ima in s katerimi lahko zamenja katerega koli politika, sprejme ali zavrne zakon, prepove politično delovanje posameznikom in podobno, mogoče izvedel določen pritisk na tiste, ki so blokirali reformne procese. Ta učinek je nemogoče izmeriti, vendar ga ne moremo zanemariti v popolnosti.
Kakšen je trenuten odnos ameriške administracije do Bosne in Hercegovine? In kakšen vpliv ima vojna v Ukrajini na politične razmere v BiH-u?
Vojna v Ukrajini ima velik vpliv na celotno Evropo, a še posebej na Balkan. V Bosni in Hercegovini se še posebej občuti dinamika vojne v Ukrajini v vsakem pogledu. Kot primer lahko navedemo prav večji interes uradnikov Evropske unije za BiH po invaziji v Ukrajini, kot tudi pohitritev procesa približevanja BiH-a Evropski uniji. Ta interes se je povečal tudi za celoten Zahodni Balkan.
Odnos ZDA do Bosne in Hercegovine je bil vedno najpomembnejši za njeno stabilnost. Tako je tudi od podpisa daytonskega sporazuma do danes. Ta odnos je imel različno dinamiko, ampak je bil tudi ključen za ohranjanje stabilnosti in odvračanje tistih, ki bi se ponovno odpravili na vojne pohode. Z lanskim prihodom Jamesa O'Briena na pozicijo pomočnika državnega sekretarja je ameriška dinamika v BiH-u okrepljena, saj je O'Brien tudi pravni tvorec daytonskega sporazuma. Odlično pozna razmere in je s svojo avtoriteto vzburil antievropske duhove v Bosni in Hercegovini.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da je BiH v enem letu napredoval bolj kot v preteklih 10 letih. Kako vi ocenjujete pretekle dosežke?
Gre za rahlo evforično izjavo, ki deloma služi spodbudi politikom in ustvarjanju ugodnejšega javnega okolja za nadaljevanje reform. Vsak korak BiH-a proti EU-ju predstavlja korak v pravo smer, narejeni so nekateri koraki, vendar tudi ni še čas za pretiran optimizem. Ni težava v t. i. probosanskih politikah, ki bi brez ozira na koalicijo ali opozicijo sprejele vse evropske zakone po istih standardih, kot jih imajo druge članice EU-ja. Upočasnjevanje in zaustavljanje BiH-a na tej poti izhaja iz politik, ki želijo standarde Evropske unije, ki veljajo za vse članice, znižati v svoje etnoteritorialne vzorce.
Evropska komisija je BiH-u postavila 14 pogojev. Čeprav jih država ni izpolnila, ji je EU podelil status kandidatke. Katere so prve reforme, ki jih mora izvesti BiH po vašem mišljenju? Kateri so ključni izzivi in kaj najbolj upočasnjuje proces integracije BiH-a v EU?
Mislim, da je prvi korak uveljavitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, da lahko vsi državljani kandidirajo za vse položaje v političnem sistemu, ne da imajo to pravico samo konstituentni narodi (po ustavi BiH-a ne obstajajo konstitutivni narodi, to je pomembna razlika). Zatem bi morala slediti ukinitev entitetskega in nacionalnega veta, da bi politični sistem v BiH-u deloval tako, da bi se uresničila volja večine državljanov, ki ste jo omenili v prvem vprašanju. Poleg tega prenos pristojnosti z nižjih ravni oblasti na državno raven zaradi lažje komunikacije z Evropsko unijo, oblikovanje vrhovnega sodišča na ravni BiH-a v skladu s standardi EU-ja itd.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje