Premestitev grobnice iz beograjske Hiše cvetja v Titov rodni Kumrovec na Hrvaškem je predlagal župan srbske prestolnice Aleksandar Šapić.
"To se ne bo zgodilo. Nikoli nisem bil velik oboževalec komunistov in komunističnega režima, a Josip Broz je del naše zgodovine, tukaj je živel, bil pokopan in ostal bo del srbske ter jugoslovanske zgodovine," je v intervjuju dejal Vučić.
Šapić je na ponedeljkovi seji beograjskega mestnega sveta predlagal premestitev grobnice, češ da bi bila to "izjemno pomembna stvar za srbski narod in prihodnost države". Da bo to predlagal, je sicer napovedal že pred časom.
Po njegovem mnenju bi moral Beograd namesto ohranjanja Titovega mavzoleja na Dedinjah, ki je del tamkajšnjega širšega kompleksa Muzeja jugoslovanske zgodovine, razmisliti o postavitvi spomenika vodji srbski četnikov med drugo svetovno vojno Draži Mihailoviću.
"Mislim, da bi končno moral imeti spomenik v Beogradu, na nekem dostojanstvenem mestu v središču mesta. Moj predlog bo park Terazijska terasa," je dejal Šapić.
Zavzel se je tudi za odstranitev grobnice narodnih herojev na beograjski trdnjavi, znani kot Kalemegdan.
"Potvarjanje zgodovine"
Predlog premestitve Titovih posmrtnih ostankov je v srbski koaliciji naletel na mešane odzive, zavračajo pa ga tudi srbski intelektualci. Po oceni zgodovinarjev Šapićeva pobuda predstavlja nevaren korak v smeri zgodovinskega revizionizma ter obračuna z Jugoslavijo in komunizmom.
"S tem korakom se le ponavljajo in vedno bolj 'ugotavljajo' lažna dejstva, ki so zelo nevarna, ki potvarjajo zgodovino in ki ljudi, ki so bili na napačni strani, sodelavce okupatorjev in vojne zločince, predstavljajo kot antifašiste in t. i. dobre fante," je za mrežo Radio Slobodna Evropa (RSE) opozoril zgodovinar Milovan Pisarri.
Umetnostni zgodovinar Branislav Dimitrijević pa je za srbski časopis Danas ocenil, da takšne ideje služijo tudi nadaljnjim delitvam v družbi.
Opozicija v beograjski skupščini Šapićevim idejam o postavitvi spomenika Mihailoviću in odstranitvi spomenikov narodnih herojev nasprotuje, da ne bodo podprli odstranitve grobnic, pa so napovedali tudi nekateri koalicijski partnerji vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), iz katere prihaja Šapić.
Od upora proti nacistom do sodelovanja z njimi
Mihailović je leta 1941 kot prvi v tedanji okupirani Jugoslaviji iz vrst kralju zvestih vojakov organiziral odpor proti nacistom, pozneje pa se je skupaj z Nemci boril proti partizanom.
Po vojni je bil leta 1946 obsojen na smrt s streljanjem zaradi sodelovanja z nacisti in vojnih zločinov proti lastnemu narodu ter še istega leta usmrčen. Višje sodišče v Beogradu ga je leta 2015 rehabilitiralo in s tem izničilo njegovo smrtno obsodbo iz leta 1946 ter mu vrnilo državljanske pravice. Za številne v Srbiji je Mihailović borec za Srbe in žrtev komunistične represije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje