Države članice EU-ja so v sredo dosegle dogovor o osmem svežnju sankcij proti Rusiji, ki se nanaša tudi na omejitev cen nafte, ki jo Rusija izvaža v tretje države. Sveženj sankcij namreč med drugim vključuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto, veljala pa naj bi samo za pomorski transport surove nafte in določenih derivatov v tretje države ter s tem povezane storitve.

Naftna industrija Srbije rusko nafto uvaža prek Omišlja na Krku in Jadranskega naftovoda (Janaf). Ko je EU junija sprejel embargo na uvoz ruske nafte v EU po morski poti, ki bo začel veljati decembra, je to pomenilo, da Srbija po Janafu po decembru ne bo več mogla dobivati ruske nafte od Omišlja do rafinerije v Pančevu.

V osmem svežnju sankcij je Evropska unija za Srbijo predvidela izjemo in predlagala, da ji EU omogoči nadaljnji transport ruske nafte od Omišlja in Janafa do Pančeva, saj da gre za vprašanje energetske varnosti Zahodnega Balkana.

Hrvaška in nekatere druge države članice EU-ja pa so poskrbele, da ta predlog komisije ni bil sprejet, saj da zanj ni upravičenega razloga. Hrvaška je v razpravi o predlogu Evropske komisije po pisanju hrvaškega časopisa Večernji list navedla argumente proti tej izjemi, potem ko je pregledala pogodbe med Naftno industrijo Srbije in Janafom. Pogodbe po mnenju Hrvaške dokazujejo, da rafinerija v Pančevu lahko nadomesti rusko nafto, ki jo uvaža prek Omišlja in Janafa, z nerusko nafto in da to tudi namerava storiti.

Nekatere druge države članice so bile proti predlogu komisije zato, ker Srbija, ko gre za sankcije proti Rusiji, še vedno ni uskladila svoje varnostne in zunanje politike z evropsko.
Osmemu svežnju sankcij pa ni nasprotovala niti Madžarska, ki bo še naprej lahko uvažala rusko nafto po naftovodu Družba. Če bi bil naftovod Družba, ki poteka prek Ukrajine, poškodovan v vojni, bi jo lahko uvažala tudi po morski poti prek Omišlja in Janafa.

Srbija močno okrepila uvoz nafte iz Rusije, s 16 odstotkov lani na 60 odstotkov

Srbski predsednik Aleksandar Vučić po pisanju srbskih medijev pripravlja oster odziv na to potezo Hrvaške. Odločitev EU-ja ga je, kot poroča srbski časnik Novosti, šokirala in pripravlja oster odziv.

Po drugi strani poudarjajo, da je EU sprejel izjemo za Bolgarijo, ker ima v državi dominantno vlogo na trgu ruski Lukoil. Bolgarijo so postavili v privilegiran položaj, Srbijo pa brutalno kaznovali, s čimer se je EU pokazal kot nezanesljiv partner, še pišejo.

Srbija je do letos skoraj dve tretjini nafte uvozila iz Iraka. Po začetku vojne v Ukrajini je zaradi nižje cene okrepila uvoz nafte iz Rusije, tako da se je njen delež z lanskih 16 povzpel na 60 odstotkov, so poudarili pri srbskem časopisu Blic.

EU je pred tem sprejel že sedem svežnjev sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki se je začela konec februarja. Zadnjega, ki med drugim vključuje prepoved uvoza ruskega zlata, so članice potrdile julija.

Za nov, osmi sveženj sankcij se je EU odločil zaradi ruskega zaostrovanja agresije na Ukrajino, potem ko je Moskva v ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje izvedla nezakonite referendume o priključitvi Rusiji.