Moldavska predsednica Maia Sandu je na začetku meseca na osnovi obveščevalnih podatkov, ki jih je posredovala Ukrajina, Rusijo obtožila, da načrtuje nasilno strmoglavljenje režima v Kišinjevu s pomočjo saboterjev, ki naj bi med drugim prišli tudi iz Srbije in Črne gore.

V Moskvi so to zanikali, Moldaviji očitali protirusko histerijo, Ukrajino pa obtožili načrtovanja vdora v separatistično pokrajino Pridnestrje, kjer je okoli 1100 ruskih vojakov. Ukrajina naj bi nameravala ustvariti videz ofenzive ruskih enot iz Pridnestrja, da bi lahko nato sama napadla to regijo.

V Kijevu in Kišinjevu trditve zanikajo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski: "Jasno razumejo, da spoštujemo ozemeljsko celovitost Moldavije, za nas je ozemlje Pridnestrja del neodvisne države Moldavije. Ves čas provocirajo in že od začetka vojne iz Pridnestrja streljajo v našo smer. Želijo, da bi prišli tja."

Po obtožbah, da namerava Rusija strmoglaviti moldavsko prozahodno vlado in preprečiti evropsko pot države, je novi moldavski premier Dorin Recean pozval k demilitarizaciji Pridnestrja, kjer je ob 1100 ruskih vojakih tudi okoli 20.000 ton streliva in ruske vojaške opreme.

Peskov: Rusija je zelo odgovorna glede Pridnestrja

Pridnestrska republika je leta 1990 razglasila neodvisnost od Moldavije zaradi strahu, da bi se ta znova združila z Romunijo. Po spopadih so dve leti pozneje posredovale ruske enote in v Pridnestrju tudi ostale, uradno kot mirovne enote.

"Rusije je bila in je še vedno zelo odgovorna, ko gre za Pridnestrje, in tam še naprej opravlja svoje naloge. Moldavskim partnerjem bi svetoval, naj bodo zelo, zelo previdni," je sporočil Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Kremlja.

Električni mrki zaradi vojne v Ukrajini

Moldavska predsednica Sandu je zaradi električnih mrkov, ki so posledica ruskega bombardiranja ukrajinske infrastrukture in zaradi katerih so bili v mrazu in temi tudi v proruskem Pridnestrju, sklicala svet za nacionalno varnost in sporočila, da je edina pot Moldavije proti svobodnemu svetu, in ne v objem režima, ki jih pušča v temi in mrazu in ki namerno ubija ljudi.

"Nekateri so želeli, da naša država pade, da bi v Kišinjevu vzpostavili marionetni režim, ki bi služil interesom Kremlja. Moldavija še naprej stoji, ponosna, odločena na svoji evropski poti," je dejala Sandu.

Protesti proti predsednici

Proti predsednici in prozahodni vladi, ki imata podporo Evropske unije in ZDA, so sicer v Kišinjevu potekali protesti. Ruski predsednik Vladimir Putin je pred kratkim razveljavil dekret, s katerim so leta 2012 jamčili za suverenost Moldavije, 10. februarja pa je ena od ruskih raket preletela tudi moldavski zračni prostor.