V grški prestolnici od zgodnjega dopoldneva protestira med 15.000 in 17.000 ljudi, predvsem članov vplivnega sindikata javnih uslužbencev ADEDY in privržencev komunistične stranke, v Solunu pa se je zbralo okoli pet tisoč ljudi. V obeh največjih grških mestih so že izbruhnili spopadi.

Tako v Atenah kot v Solonu so se že pojavili nemiri, v obeh primerih pa je morala policija s solzivcem umiriti manjše skupine predvsem mlajših razgrajačev. V Atenah so poskušali ti vdreti v stavbo finančnega ministrstva, zažgali so televizijsko vozilo in koše za smeti in razbili več izložb ter poškodovali vhode v nekatere elitne hotele. Spopadli so se tudi s policijo. Policija je nekaj nasilnežev priprla, o hujših poškodbah pa za zdaj ni poročil.

Stavke, stavke, stavke
Grki nočejo plačevati odpravljanja posledic krize, v katero je Grčija zašla zaradi (pre)velikega javnofinančnega dolga. Dozdajšnjim varčevalnim ukrepom se bodo po napovedih vlade pridružili še strožji, ki bodo zelo prizadeli standard Grkov. Vplivni in močni sindikati so že pripravili več protestov, še več pa je napovedanih, saj vlada pri zategovanju pasu, predvsem v javnem sektorju, ne popušča. Če si hoče zagotoviti pomoč evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), bo morala močno oklestiti javnofinančne izdatke.

"Roke stran od naših pravic"
"Ne IMF-ovi hunti!" "Roke stran od naših pravic!" "Stran z IMF-om in Evropsko komisijo!" Takšni so napisi na plakatih jeznih protestnikov. Protestom so se danes pridružili tudi zdravniki, zato v bolnišnicah dela le osebje na oddelku za nujno zdravstveno pomoč. Od ponedeljka naj bi vsak dan štiri ure stavkali tudi šolniki.

Ukrepi in pomoč razkriti v nedeljo
Vlada v Atenah naj bi nove varčevalne in reformne ukrepe objavila v nedeljo, ko naj bi razkrila tudi dogovor z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in IMF-om o pomoči. V javnost so že pricurljale nekatere podrobnosti dogovora. Grčija bo morala, če želi koristiti mehanizem posojil evroskupine in IMF-a, v naslednjih treh letih skupaj privarčevati 24 milijard evrov. V javnem sektorju naj bi za najmanj tri leta zamrznila plače, državnim uslužbencem in upokojencem naj bi ukinili 13. in 14. plačo, do preklica naj bi v javnem sektorju ustavili zaposlovanje, podaljšali pa naj bi tudi delovno dobo.

Višji davki, privatizacija ...
Dogovor naj bi predvideval tudi zvišanje davkov. Davek na dodano vrednost naj bi zvišali z 21 na 23 odstotkov, že tretjič letos pa naj bi zvišali davek na tobak, alkohol in gorivo. Državne deleže v podjetjih naj bi prodali, državna podjetja pa privatizirali. Zaprli ali združili naj bi bolnišnice, število mest in občin pa naj bi zmanjšali s 1.300 na 340.

... in milijarde pomoči
Evroskupina naj bi Grčiji v prvem letu zagotovila do 30 milijard evrov posojil, IMF pa od 15 do 25 milijard evrov. Skupno naj bi Grčija v prihodnjih treh letih potrebovala od 100 do 120 milijard evrov posojil in še 20 milijard za stabilizacijo grškega bančnega sistema.

Nemški Spiegel je poročal, da bo moral IMF nad izpolnjevanjem dogovora o reformah in varčevanju zaradi svetovne krize in zgodovinskih izkušenj z izvajanjem reform v Grčiji bdeti precej dlje časa, kot se je sprva ocenjevalo. T. i. "stand-by" aranžma naj bi trajal celo desetletje. Poostren nadzor nad grškim programom reform bo izvajala tudi Evropska komisija.

Nemške banke pripravljene pomagati
Nemška kanclerka Angela Merkel je v pogovoru za Bild izrazila željo, da bi tudi nemške banke prostovoljno prispevale v mehanizem za pomoč Grčiji. Nemške banke so namreč lastnice velikega števila grških državnih obveznic in si zato želijo uspešne rešitve grške dolžniške in finančne krize.