Gostitelj tokratnega vrha G20 je predsednik ZDA Barack Obama. Foto: Reuters
Gostitelj tokratnega vrha G20 je predsednik ZDA Barack Obama. Foto: Reuters
Vrh G20
Šopek voditeljev, zbranih na vrhu. Foto: Reuters
Pittsburgh
Vrh v Pittsburghu spremljajo tudi protesti in strogi varnostni ukrepi. Foto: Reuters
Manila
Protesti proti vrhu G20 so potekali tudi v Manili. Foto: EPA
G20: Krizo zasenčil Iran

G20, ki trenutno zaseda v Pittsburghu v ZDA, bo prevzela vlogo, ki jo je do zdaj izvajala skupina sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G8), je sporočila Bela hiša. "Voditelji G20 so sprejeli zgodovinski dogovor, da bodo postavili G20 v središče svojih prizadevanj za sodelovanje pri zagotavljanju trajnega okrevanja, pri tem pa se izognili finančnim krhkostim, ki so pripeljale do krize," je zapisano v izjavi.

Druge teme na vrhu G20 v Pittsburghu je povsem zasenčil Iran z novico, da gradi drugi jedrski objekt za bogatenje urana.

"G8 ni mrtev, a je povsem jasno, da je v smrtni agoniji," je najnovejše premike komentiral Marco Aurelio Garcia, svetovalec brazilskega predsednika Luisa Inacia Lule da Silve. G8 naj bi od zdaj deloval predvsem kot forum za geopolitična vprašanja.

Prihodnji dve srečanji voditeljev 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev (G20) bosta prihodnje leto v Kanadi (Muskok severno od Toronta) in Južni Koreji (Seul).

Steinbrück želi svetovni davek
Ameriški finančni minister Timothy Geithner je razkril nekatere podrobnosti dogovora med voditelji G20. Države so dosegle konsenz o "osnovnem načrtu" predloga o omejenih plačilih in bonusih do konca letošnjega leta. Vsaka država bi postavila svoje standarde, ki pa bi jih nadziral Odbor finančne stabilnosti G20. Odbor bi sestavljali vodje centralnih bank in regulatorji. Nemški finančni minister Peer Steinbrück pa želi, da bi šel dogovor še dlje. Predlagal je sprejetje nekakšnega svetovnega davka.

Spremembe v IMF-u
Da bogate in razvite države prepuščajo del moči (najmočnejšim) državam v razvoju, potrjuje tudi dogovor o spremembi razmerja glasovalne moči v Mednarodnem denarnem skladu (IMF), ki se bo po novem nekoliko bolj nagnil na stran razvijajočih se držav, kot je Kitajska. Ta ima zdaj 3,7 odstotka glasov v IMF-u v primerjavi s 4,9 odstotka glasov, ki jih ima Francija, čeprav je kitajsko gospodarstvo za polovico večje od francoskega.

Bogate države so s tem tudi uradno priznale, da nimajo monopola nad znanjem o tem, kaj je dobro za svetovno gospodarstvo - priznanje naj bi bilo po pričakovanjih največji uspeh dvodnevnega vrha G20 v Pittsburghu.

Star sistem zamenjal nov, prilagojen za prihodnost
"Stari sistemi mednarodnega gospodarskega sodelovanja so končani, začeli so se novi sistemi," je napovedal britanski premier Gordon Brown. "To naj bi ljudi prepričalo, da bo svetovno gospodarstvo bolje pripravljeno na vse prihodnje dogodke in bo delovalo v harmoniji, da bi ustvarilo več delovnih mest, gospodarsko rast in blaginjo, ki je potrebna za prihodnost," je še dodal.

Kot je razkril, naj bi v sporočilu ob sklepu vrha voditelji zapisali, da so akcije, sprejete na vrhu v Londonu, delovale in uspele preprečiti depresijo; da bo G20 najpomembnejša organizacija za vse zadeve, povezane z urejanjem gospodarstva ter da naj bi delovala tudi kot sistem zgodnjega opozarjanja, ki naj bi preprečil prihodnje krize; da je potrebna strategija za rast gospodarstva in da je še prezgodaj odstraniti ukrepe za spodbujanje rasti; pravila o nagradah za bančnike bodo strožja, kot se je pričakovalo.

G20: Krizo zasenčil Iran