Šesterica novih kardinalov prihaja iz ZDA, Indije, Nigerije, Libanona, Kolumbije in s Filipinov. Na javnem konzistoriju v baziliki svetega Petra jim je papež podelil rdeče kardinalsko pokrivalo, kardinalski prstan in pergament z naslovno cerkvijo.

Novi kardinali so prefekt Papeške hiše, nadškof James Michael Harvey, libanonski maronitski patriarh Bešara Butros Rai, siromalankarski višji nadškof iz Indije Baselios Cleemis Thottunkal, nadškof nigerijske Abuje John Olorunfemi Onaiyekan, nadškof Bogote Ruben Salazar Gomez ter manilski nadškof Luis Antonio Tagle.

Benedikt XVI. je v pridigi na petem konzistoriju v svojem pontifikatu izpostavil univerzalnost Rimskokatoliške cerkve, ki je po njegovih besedah skupnost vseh narodov na svetu, kar naj bi dokazovalo tudi tokratno imenovanje novih kardinalov.

Prilagajanje novim težnjam
Novo imenovanje kardinalov naj bi vsaj malo utišalo kritike, ki so se pojavile februarja letos, ko so večino novoimenovanih kardinalov predstavljali Evropejci iz vatikanske birokracije.

Tudi sicer se Rimskokatoliška cerkev srečuje s kritikami na račun evrocentrizma, s čimer ne sledi sodobnim težnjam, saj je katoliška vera v Evropi v krizi, medtem ko se v Afriki in Aziji naglo širi.

Kardinali so za papežem najvišji predstavniki Katoliške cerkve in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju Cerkve. Kardinale papež imenuje svobodno po lastni presoji. Kot kardinalski zbor sodelujejo s papežem na rednih ali izrednih konzistorijih.

Od skupno 211 kardinalov jih ima pravico voliti papeža 120, medtem ko so drugi že presegli določeno starostno mejo. Volilno pravico ima zdaj 62 kardinalov iz Evrope, 21 iz Latinske Amerike, 14 iz Severne Amerike in po enajst iz Afrike in Azije ter eden iz Oceanije.