Območje, kjer se zaradi suše soočajo z najvišjimi stopnjami podhranjenosti in smrtnosti, je svetovna organizacija formalno razširila na begunska taborišča v prestolnici Mogadiš. Med območji, kjer prihaja do akutne podhranjenosti in kjer stopnja smrtnosti zaradi lakote narašča, sta po novem še okrožji Balcad in Cadale v regiji Srednji Shabelle, ter begunsko naselje Afgoye kamor se je v obupanem iskanju hrane zateklo na sto tisoče Somalcev.
Begunsko taborišče s 400.000 dušami
V naselju Afgoye, ki velja za največje begunsko taborišče na svetu, po ocenah ZN-a trenutno živi več kot 400.000 Somalcev. V Mogadiš se je medtem zaradi suše in lakote doslej zateklo okoli 100.000 ljudi, vsak dan pa jih prihaja še kakih tisoč. Ta tri območja so se pridružila regijama Bakool in Spodnja Shabelle, kjer so lakoto uradno razglasili 20. julija letos.
ZN je posvaril, da se bo lakota v naslednjih štirih do šestih tednih verjetno razširila po vsem jugu Somalije. Lakota, ki pesti prebivalstvo tudi v Keniji, Etiopiji, Džibutiju, Eritreji in Južnem Sudanu naj bi na rogu Afrike vztrajala najmanj do decembra 2011, ocenjujejo v ZN-u.
Po definiciji ZN-a lakota pomeni, da se najmanj 20 odstotkov vseh gospodinjstev spopada z ekstremnim pomanjkanjem hrane, da več kot 30 odstotkov ljudi trpi zaradi akutne podhranjenosti ter da zaradi lakote vsak dan umreta najmanj dva človeka na 10.000 ljudi.
Večina najbolj prizadetih delov Somalije je pod nadzorom skrajne islamistične milice Šebab, ki je povezana z mednarodno teroristično mrežo Al Akida in ki tujim humanitarnim organizacijam preprečuje dostavo pomoči.
Od skupno 7,5 milijona Somalcev se jih je 3,7 milijona znašlo v kriznih razmerah, 3,2 milijona jih za preživetje potrebuje nujno pomoč. Na območjih, kjer so ZN uradno razglasili lakoto, živi okoli 450.000 ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje