Venec, ki ga je Obama položil v spomin na žrtve. Foto: Reuters
Venec, ki ga je Obama položil v spomin na žrtve. Foto: Reuters
Hirošima
Obama je z obiskom Hirošime spomnil na prizadevanja za jedrsko razoroževanje. Foto: Reuters
Zgodovinski obisk Obame v Hirošimi
Obama se je poklonil spominu žrtev v Hirošimi

ZDA so 6. avgusta leta 1945 na Hirošimo odvrgle prvo jedrsko bombo, ki je takoj ubila okoli 80.000 ljudi, do konca leta pa skupno 140.000. Tri dni po Hirošimi so Američani jedrsko bombo odvrgli še na Nagasaki, kjer je takoj umrlo 40.000 ljudi, skupno pa naj bi za posledicami eksplozije umrlo več kot 70.000 ljudi. Zaradi zakasnelih vplivov radioaktivnega sevanja ljudje umirajo še danes.

Obama se je v Hirošimo odpravil po zaključku zasedanja skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G7, ki je potekalo v japonskem obmorskem mestu Ise-Šima. Tokio in Washington upata, da bo obisk pripomogel k utrditvi odnosa med državama.

"Pred 71 leti je bomba padla z neba," je pred spominskim obeležjem dejal Obama, potem ko je predenj položil venec. Nato je venec položil tudi japonski premier Šinzo Abe. Po besedah Obame je jedrska bomba pokazala, da "ima človeštvo sredstva, da se uniči". "Zakaj smo prišli sem, v Hirošimo? Prišli smo razmislit o grozni sili, ki je bila v ne tako oddaljeni preteklosti spuščena z vajeti. Prišli smo žalovat za mrtvimi."

"Njihove duše nam govorijo, prosijo nas, naj pogledamo vase. Tehnološki napredek brez ustreznega napredka v človeških ustanovah nas lahko uniči. Znanstvena revolucija, ki nas je privedla do cepitve atoma, od nas terja tudi moralno revolucijo," je še poudaril prvi ameriški predsednik, ki je še v času opravljanja položaja obiskal Hirošimo. Richard Nixon je mesto obiskal, še preden je postal predsednik, Jimmy Carter pa po koncu mandata.

Opravičila ni bilo
Pred prihodom v spominski park je Obama obiskal muzej, kjer si je lahko na fotografijah ogledal posledice jedrskega napada. Glavni cilj Obamovega obiska Hirošime je spomniti na njegov program jedrskega razoroževanja, za katerega je leta 2009 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Čeprav so svojci žrtev pričakovali, da se bo Obama opravičil za napad, pa je bilo že prej jasno, da tega ne bo storil in se bo le poklonil žrtvam. Večina Američanov je prepričana, da je bil napad z jedrsko bombo nujen za končanje druge svetovne vojne, čeprav veliko zgodovinarjev oporeka tej tezi. Japonci menijo, da je bil napad povsem neupravičen. Šest dni po napadu na Nagasaki je Japonska kapitulirala, s čimer se je druga svetovna vojna končala tudi na območju Tihega oceana.

Napoved obiska Hirošime je naletela na nekaj kritik med Američani in Bela hiša je tehtala, ali je smiselno prekiniti dolgoletno nenapisano pravilo glede obiskov ameriškega predsednika v Hirošimi, še posebej v volilnem letu. Obamova administracija je zavrnila kritike, ki so prihajale predvsem iz veteranskih organizacij, in zatrjevala, da ne bo izražanja dvomov v odločitev za napad z jedrsko bombo.

Zgodovinski obisk Obame v Hirošimi
Obama se je poklonil spominu žrtev v Hirošimi