Na Norveškem sta bili po petkovem dvojnem napadu v bližini otoka Utoya in Oslu žalni slovesnosti za žrtvami strelskega napada.

Napad na vladna poslopja v središču Osla in strelski napad na počitniški tabor podmladka laburistov norveškega premierja Jensa Stoltenberga na otoku Utoya v bližini norveške prestolnice, kjer je napadalec streljal kar 45 minut, sta po zadnjih podatkih zahtevala najmanj 93 žrtev, a bo številka po vsej verjetnosti še višja, saj nekaj udeležencev mladinskega tabora še vedno pogrešajo.

Na dan je prišlo, da je policija zamujala pri odzivu na streljanje na otoku, ko se ji je skoraj potopil policijski čoln in ko so se odločili, da raje počakajo na pripadnike posebnih enot, ki so prihajali iz Osla.

"Ko smo naložili na čoln naložili toliko ljudi in opreme, je vanj začela vdirati voda in motor se je ustavil," je povedal šef policijskih operacij v okrožju Buskerud in pojasnil, da je bil čoln premajhen.

Napadalec je tako nemoteno streljal še kar uro potem, ko so z otoka prišla prva poročila o strelih. V soboto je policija sporočila, da je napadalec streljal kar 90 minut, kar je več, kot so sprva domnevali.

Policija je pojasnila, da posebne enote potrebujejo nekaj časa, da pridejo na prizorišče, branil pa je tudi odločitev, da so jih poslali z avtomobili, in ne s helikopterji, saj naj bi bila pot po cesti hitrejša. Helikopter bi namreč moral prileteti iz oporišča in to bi po besedah policije vzelo več časa.

Iz policije so še sporočili, da bi moral biti na shodu na otoku prisoten policist, a za zdaj še ne vedo, kje se je nahajal.

32-letni Norvežan Anders Behring Breivik, ki je v soboto policiji priznal odgovornost za strelski napad na otoku, ni razkril motiva za svoja dejanja, je pa med zaslišanjem policiji dejal, da je deloval sam. "Priznal je tako bombni napad kot streljanje, čeprav ne priznava kriminalne krivde. Pravi, da je bil sam, a policija mora preveriti vse, kar reče," je povedal policijski načelnik Sveinung Sponheim.

Policija še vedno išče morebitnega sostorilca, saj naj bi priče na otoku videle še enega človeka, ki pa ni bil oblečen v policijsko uniformo kot napadalec. Policija je sicer sporočila, da nima nobenega drugega osumljenca.

Napadalca, ki se je policiji vdal takoj, ko je ta prispela na otok, bo v ponedeljek zaslišal tudi preiskovalni sodnik.

Oče za sinovo dejanje izvedel iz medijev
Oglasil se je tudi oče napadalca in dejal, da je popolnoma šokiran nad dejanjem svojega sina, ki ga ni videl že od leta 1995. "Bral sem časopis na medmrežju in nenadoma sem zagledal njegovo ime in sliko," je povedal Jens Breivik, ki svoj pokoj preživlja v Franciji. "Bilo je šokantno, nisem si še opomogel," je dejal o trenutku, ko je iz medijev izvedel za sinovo dejanje.

"Dejanja v njegovi glavi potrebna"
Breivikov odvetnik je sporočil, da je njegov varovanec pripravljen na ponedeljkovo zaslišanje, na katerem bo pojasnil okoliščine svojega dejanja. "Dejal je, da se zaveda, da so bila njegova dejanja kruta, a da so bila v njegovi glavi tudi potrebna," je za norveško televizijo TV2 povedal napadalčev odvetnik Geir Lippestad, ki ni govoril o morebitnih motivih napada, povedal pa je, da je njegova stranka napad načrtovala dalj časa.

32-letnika, ki ga je policija opisala kot težavnega sogovornika, a pripravljenega na sodelovanje, so obtožili dejanja terorizma, sodnik pa se bo v ponedeljek odločil, ali ga bodo v času, ko traja preiskava, zadržali v zaporu. Najhujša kazen, ki je mogoča po norveški zakonodaji in ki grozi Breiviku, če bodo odločili, da je kriv, je 21-letna zaporna kazen.

Na Norveškem več žalnih slovesnosti
V kraju Sundvollen v bližini otoka Utoya je bila žalna slovesnost za najmanj 85 žrtvami morilskega pohoda. Udeležili so se je preživeli v pokolu, njihovi najbližji, sorodniki žrtev in drugi podporniki. Žalna slovesnost je potekala tudi v katedrali v Oslu, ki stoji nekaj sto metrov od kraja, kjer je odjeknila avtomobilska bomba, udeležila pa sta se je tudi norveški kralj Harald V. in premier Stoltenberg.

"Žalujemo, toda v bolečini iščemo upanje," je dejal škof Ole Christian Kvarme. Premier Stoltenberg je dejal, da je "vsaka žrtev tragedija zase". Povedal je, da je osebno poznal več ljudi, ki so umrli, ter napovedal, da bodo kmalu objavili seznam žrtev in njihove fotografije. "Tedaj bo na dan prišla vsa razsežnost zla," je dejal s strtim glasom. "Smo majhna država, vendar smo ponosni," je še dodal in zatrdil, da njegova država "nikoli ne bo opustila svojih vrednot".

Nekaj sto ljudi se je že v soboto zvečer zbralo pred oselsko katedralo, kjer so se s polaganjem cvetja in prižiganjem sveč poklonili žrtvam napadov. "Vsi žalujemo in vsi smo prestrašeni," je za Reuters povedal eden izmed prebivalcev Osla.

Napada norveška narodna tragedija
Stoltenberg je v soboto zvečer napada označil za narodno tragedijo in najhujši napad na Norveškem po drugi svetovni vojni ter dejal, da bo potrebno kar nekaj časa, da si bo Norveška opomogla od tragičnega dogodka. Napad na otoku Utoya je bil najhujši napad enega samega napadalca v moderni zgodovini in najhujši napad v Zahodni Evropi po letu 2004, ko je v napadih na vlake v Madridu 11. marca umrlo 191 ljudi.

Obsodbe iz sveta se še vrstijo
V soboto je napad soglasno obsodil tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki je sporočil, da je vsako teroristično dejanje kriminalno dejanje, ki nima opravičila, ne glede na razlog. Veleposlaniki 15 držav najpomembnejšega organa mednarodne organizacije so izrazili tudi globoko sožalje žrtvam, njihovim družinam, norveškemu narodu in vladi. Pokol je že v petek obsodil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.

Ameriški predsednik Barack Obama je v soboto po telefonu poklical Stoltenberga, obsodil nesmiselni pokol in izrazil svoje sožalje, ob tem pa je Norveški ponudil tudi vso pomoč ZDA. Britanska kraljica Elizabeta II. je norveškemu kralju Haraldu V. poslala pismo, v katerem je izrazila sožalje, svojo pretresenost in žalost ter obsodila dejanje.

Europol na pomoč v boju proti terorizmu
Iz Europola so medtem sporočili, da bodo oblikovali skupino več kot 50 strokovnjakov, ki naj bi državam na severu Evrope pomagala v boju proti terorizmu. V Europolu ugotavljajo, da skrajno desničarske skupine postajajo vse bolj izpopolnjene in agresivne.