Udeleženci shoda so se tako kot udeleženci pohoda pred 50 leti sprehodili od Lincolnovega spomenika po Aveniji neodvisnosti, tokrat pa tudi mimo spomenika v čast slovitega borca za človekove pravice do Washingtonskega spomenika. Pred Lincolnovim spomenikom so se zvrstili tudi številni govori predstavnikov organizacij za človekove pravice, verskih in civilnih organizacij ter nastopi umetnikov, ki so tako počastili spomin na dogodke pred 50 leti.

Po oceni organizatorjev naj bi se shoda udeležilo 150.000 ljudi. To je bil prvi vrhunec praznovanj, drugi pa bo sledil v sredo, prav na dan obletnice Kingovega govora, ki mu je leta 1963 na National Mallu prisluhnilo 250.000 ljudi. Tam bo v sredo zbrane nagovoril ameriški predsednik Barack Obama, ki je postal prvi temnopolti predsednik ZDA, kar je bilo pred 50 leti za številne skoraj neuresničljiv sen. V sredo bosta zbrane nagovorila tudi nekdanja ameriška predsednika Bill Clinton in Jimmy Carter.

Nacionalna akcija za povrnitev sanj
Današnji shod so organizatorji poimenovali "Nacionalna akcija za povrnitev sanj", sredni pa ima naslov "Pohod za službe in pravičnost". Govorniki so v svojih govorih danes v ospredje postavili neenakost, diskriminacijo, temelječo na spolni usmerjenosti in nepravični obravnavi priseljencev.

"Sem hči gibanja za civilne pravice in kot hči uživam sadove vsega dobrega, kar so obrodili trdo delo, pot in solze, pa tudi kri voditeljev in podpornikov tega gibanja," je za CNN dejala Jennifer Austin iz organizacije Federation of Protestant Welfare Agencies.

Številni govorniki so v svojih nagovorih izpostavili umor Trayvona Martina kot primer, ki kaže na neenakopravnost Afroameričanov v pravosodnem sistemu.

Leta 1963 "si nikakor nismo mogli zamisliti, da bomo imeli 50 let pozneje temnopolta predsednika in zveznega tožilca, a to smo dosegli", je dejal aktivist za človekove pravice Julian Bond. "In nadaljujemo."

Martin Luther King mlajši se je rodil leta 1929 v Atlanti v zvezni državi Georgia. Bil je baptistični duhovnik in vodilna oseba ameriškega gibanja za državljanske pravice s svojim znamenitim govorom 28. avgusta 1963 z naslovom "Imam sanje", v katerem je orisal svoje videnje prihodnosti in spregovoril o nujnosti gibanja za državljanske pravice. Z govorom se je uveljavil kot eden največjih govornikov v zgodovini ZDA in sveta.

Leta 1964 je King, tudi doktor filozofije, postal najmlajši dobitnik Nobelove nagrade za mir, ki so mu jo podelili za prizadevanje za konec rasne segregacije in diskriminacije temnopoltih Američanov. Umrl je leta 1968 v atentatu med obiskom v Memphisu v zvezni državi Tennessee, star komaj 39 let.

Posmrtno so mu podelili predsedniško medaljo svobode (1977) in kongresno zlato medaljo (leta 2004), v ZDA pa od leta 1986 vsak tretji ponedeljek v januarju (rojstni dan je imel King 15. januarja) praznujejo dan Martina Luthra Kinga ml.

Vabljeni k ogledu govora, ki se je zapisal v zgodovino.