To odlagališče/skladišče je bilo zgrajeno kot popravljalnica vlakov med letoma 1902 in 1905, eno izmed najpomembnejših in največjih na Madžarskem – ena izmed popravljalnih hal je bila s 24.000 kvadratnimi metri celo tako velika, da je leta 1902 veljala za največjo stavbo v Budimpešti.

Kompleks, ki stoji tik ob delujoči železnici, je bil med drugo svetovno vojno precej poškodovan in si v resnici nikdar ni zares opomogel, z ukinitvijo parnih lokomotiv še toliko manj. Vseeno je ostal bolj ali manj v rabi do sredine 70. let.

Prostorna osrednja hala, z zevajočimi luknjami v strehi, razbitimi okni in majavimi opornimi stebri, povsem na tem, da se zruši, je zadnje počivališče več kot sto lokomotiv in vagonov, od katerih so nekateri stari skoraj stoletje, drugi pa so zelo redki in bi prav gotovo sodili v muzej, a za to očitno ni bilo interesa ali denarja.

Sicer je bilo nekaj vlakov prepeljanih sem prav z namenom, da bi jih renovirali in razstavili v bližnjem železniškem muzeju, a do tja nikdar niso prispeli.

Propadajoči biseri
Med tistimi najimpresivnejšimi sta dve masivni sloviti madžarski parni lokomotivi MAV razreda 424, ki tehtata po 137 ton. Ta tip so Madžari gradili med letoma 1924 in 1958, skupaj jih je bilo nekaj več kot 500, od katerih so jih med korejsko vojno kot humanitarno pomoč 15 poslali v Severno Korejo.

Isti tip lokomotiv so sicer gradile tudi jugoslovanske železnice, znane kot JŽ razred 11.

V Istvánteleku lokomotivi MAV 424 prepoznate po orjaški rdeči zvezdi, naslikani na sprednjem delu, ki tudi daje vzdevek temu pokopališču vlakov.

V kompleksu najdete tudi lokomotivo serije MAV 301, ki je bila v rabi med letoma 1911 in 1914 ter je ena redkih, ki sploh še obstajajo.

Morbiden opomnik
Sem so tudi prepeljali vrsto nemških tovornih vagonov, s katerimi so med drugo svetovno vojno med nacistično okupacijo vozili na stotisoče madžarskih Judov v smrt v koncentracijsko taborišče Auschwitz.

Natančno, kateri so ti vagoni, je težko reči, naj pa bi bili tisti, ki stojijo tik za lokomotivo MAV 301, z zamreženimi okni in temačno, depresivno notranjostjo, ki nedvomno dajejo celotni zbirki precej morbiden pridih.

Med "novejšimi" modeli na pokopališču vlakov je tudi nekaj vagonov in lokomotiv iz sovjetskih časov, v katerih se je, do pred kratkim, še vedno dalo najti kakšno vozovnico iz 60. let. Nekateri vagoni so ohranjeni bolj, s sedeži in mizicami ter polomljenimi WC-školjkami, od drugih je ostalo le še ogrodje.

Najmanj en potniški vagon je očitno zelo star, verjetno z začetka prejšnjega stoletja, saj so sedeži v njem sešiti iz vrečevine in konjske žime, kar je bilo značilno za tisto obdobje železnic.

Prepuščeno zobu časa
Tako osrednji skladiščni kompleks kot njegova okolica sta danes prepuščena zobu časa in narava ju že počasi jemlje nazaj – plezalke in ovijalke požirajo dele kompleksa, grmičevje se zarašča prek vhodov, visoka trava pa prerašča sedeže, lesene stopnice, zarjavelo kolesje in vse preostalo, kar počasi odpada od vagonov, raztresenih po območju okoli skladišča.

Območje je sicer uradno varovano, obdano z ne prav neprodušno ograjo in bodečo žico, vstop vanj pa ni dovoljen, se pa z malo iznajdljivosti in napotki na različnih blogih da priti do podatka, kako najlažje vstopiti. Ker je del območja še vedno delujoč, je najboljša možnost nedelja (ali ponoči).

Priljubljena destinacija alter turistov
Je pa bilo ob našem obisku (februarja letos, op. a.) očitno, da je "Rdeča zvezda" med ljubitelji zapuščenih krajev priljubljena. Nekateri novejši vagoni so poslikani z grafiti in datumi obiska t.i. turističnih vandalov, ogromni napisi "Hurts" in "Arctic Monkeys" pa te puščajo v precepu, ali so ti vandali tudi oboževalci indie rocka ali pa sta morda omenjeni skupini tam snemali kak svoj spot.

Na skrajnem koncu skladišča namreč stoji propadajoč avtomobil, iz katerega štrli umetno cvetoče češnjevo drevo, ki je več kot očitno tam ostalo po snemanju ... nečesa. A koliko časa bo v Istvánteleku še sploh kaj ostalo, je vprašanje.

Nedvomno pa Madžari ne nameravajo teh vagonov ali lokomotiv popraviti ali zaščititi, verjetneje je, da bo vse skupaj kmalu uničeno, saj so en del kompleksa v zadnjih dveh letih popolnoma izpraznili in porušili.