To je po poletju prva stavka grških javnih uslužbencev, ki poteka po vsej državi. Zaradi stavke je obstal cestni, železniški in letalski promet, zaprte so šole in sodišča, prav tako pa tudi muzeji in zgodovinski spomeniki. Bolnišnice nudijo le nujno pomoč.

V Atenah se je zbralo okoli 20.000 protestnikov, tako iz javnega kot zasebnega sektorja, ki so se jim pridružili tudi upokojenci in študentje. Protest v središču prestolnice je potekal mirno. Udeleženci so igrali na bobne, mahali s črnimi zastavami in nosili transparente z napisi: "Zbrišite dolg" in "Bogati naj plačajo".

Ko je skupina pretežno mladih protestnikov policiste začela obmetavati z granitnimi kockami, so ti odgovorili s solzivcem in jih z osrednjega trga pregnali v bližnje ulice.

Zategovanje pasu ne bo dovolj
Javni uslužbenci stavkajo zaradi napovedi vlade, da bo v okviru ukrepov za zniževanje javnofinančnega primanjkljaja odpustila več kot 30.000 javnih uslužbencev oziroma jih bo umestila med "začasne delovne rezerve". Ti uslužbenci bodo leto dni prejemali zgolj 60 odstotkov plače, po letu dni pa bo njihovo delovno razmerje prekinjeno.

Grška vlada upa, da bo z obsežnim odpuščanjem v javnem sektorju privarčevala 300 milijonov evrov. Poleg tega je vlada napovedala tudi nove davke, ki naj bi v državni proračun prinesli 7,1 milijarde evrov. Grki tako lahko v prihodnje pričakujejo periodično zviševanje davkov, znižanje plač v javnem sektorju in znižanje pokojnin.

Kljub velikim naporom in drastičnim ukrepom grška vlada vseeno ne bo dosegla zastavljenih ciljev pri znižanju primanjkljaja za letos. Cilj je bil namreč, da bi ta znašal 7,6 odstotka BDP-ja, vendar bo višji, in sicer 8,5 odstotka, kar pomeni razliko skoraj dveh milijard evrov. Tudi prihodnje leto Grčija ne bo dosegla ciljev, saj naj primanjkljaj ne bi bil 6,5 odstotka, kot je napovedovalo finančno ministrstvo, ampak nekoliko višji, 6,8 odstotka.

Brez posojila sledi bankrot
"Hočemo, da ta vlada odide. Ogoljufali so nas. Obljubili so, da bodo obdavčili bogate in pomagali revnim, a niso. Ni nam mar, če bankrotiramo, saj smo že," je dejal 39-letni inženir Sotiris Pelekanos.

Stavko podpira tudi glavni grški sindikat GSEE, ki je za 19. oktober sklical splošno stavko po vsej državi, ne le stavko javnih uslužbencev. Takrat se bodo stavki pridružili tudi delavci v zasebnem sektorju, ki sicer z zavistjo in prezirom gledajo kolege v javnem sektorju, kjer jih ustava ščiti pred odpuščanjem.

Predstavniki trojke (Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada) še vedno pregledujejo podrobnosti vladnih varčevalnih ukrepov, od česar je odvisno izplačilo naslednje tranše posojila v višini osem milijard evrov. Če Grčija do prihodnjega meseca ne bo dobila te vsote, ji grozi bankrot.