Tiskovni predstavnik predsednika Janukoviča je sporočil, da se je Janukovič sešel z Vitalijem Kličkom, Arsenijem Jacenjukom in Olegom Tjanjbokovom. Srečanje naj bi trajalo tri ure, označili pa so ga kot prvi korak v pogajalskem procesu, kjer naj bi skušali razrešiti politično krizo v državi. Podrobnosti o sestanku niso znane, saj nihče izmed vpletenih po srečanju ni dajal izjav.

So pa o sestanku pozneje množici protestnikov, ki vztrajajo v središču Kijeva, poročali predstavniki opozicije. Vitalij Kličko je pred več deset tisoč protestniki povedal, da v treh urah pogajanj od Janukoviča niso dobili niti enega pozitivnega odgovora in protestnikom dejal, naj se pripravijo na policijsko ofenzivo. "Policija se za to noč pripravlja, da bi nas odstranila s Trga neodvisnosti," je množici dejal Kličko. "Vse, kar je v naši moči, moramo narediti, da jim to preprečimo," je ljudi pozval, naj ne zapustijo trga in naj vztrajajo. "Če se jutri predsednik ne odzove, potem gremo v ofenzivo," je množici navdušenih protestnikov povedal Kličko. Po njegovem mnenju se predsednik krizi brez prelivanja krvi izogne le z razpisom predčasnih volitev.

Spopadi zahtevali prve žrtve
V Kijevu so ponoči izbruhnili novi spopadi med opozicijskimi protestniki in policijo, ki je skušala odstraniti njihove barikade. Policija, oborožena s čeladami in ščiti, je vdrla v protestniški tabor na ulici Hruševski in skušala odstraniti šotore in barikade protestnikov, ki še vedno vztrajajo na Trgu neodvisnosti in zahtevajo odstop predsednika Viktorja Janukoviča ter razpis predčasnih volitev. Policisti so se pomaknili okoli 50 metrov po ulici, ki vodi do ukrajinskega parlamenta, nato pa se vrnili na prvotni položaj. Skušali so jih razgnati tudi s solzivcem. Protestniki, ki jih je policijska akcija zgodaj zjutraj presenetila, so se odzvali z metanjem kamenja.

Tudi popoldne je policija protestnike v Kijevu znova napadla, pri tem pa je uporabila solzivec in šokgranate. Protestniki so vrnili udarec, številne ranjene pa so odpeljala reševalna vozila.

V spopadih med policijo in protestniki je po zadnjih podatkih umrlo pet ljudi, najmanj 300 ljudi pa je bilo ranjenih. Najprej so sicer poročali o dveh oz. treh smrtnih žrtvah, kar je potrdilo tudi ukrajinsko tožilstvo, pozneje pa se je številka povzpela na pet. "Ubitih je bilo pet ljudi. Okoli tristo jih je bilo od polnoči ranjenih," je za opoziciji naklonjeni radio Hromacke povedal koordinator opozicijskih zdravstvenih služb Oleg Musij. Štirje izmed petih ubitih naj bi umrli zaradi strelnih ran.

EU ostro proti nasilju nad protestniki
Na nasilje v Ukrajini se je že odzvala tudi Evropska unija. "Evropska unija bi lahko zaradi smrti najmanj treh protestnikov uvedla ukrepe proti Ukrajini," je posvaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in dejal, da je Evropska unija "šokirana zaradi smrti in uporabe sile". Vse strani je pozval k takojšnji uveljavitvi premirja. "Še naprej bomo podrobno spremljali razvoj dogodkov in ocenjevali vse mogoče ukrepe ter posledice, ki bi jih Ukrajina lahko imela zaradi zadnjih dogodkov," je dodal Barroso.

Nočno nasilje v Kijevu je predtem obsodila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton in pozvala k politični rešitvi krize. "Ostro obsojam stopnjevanje nasilja v Kijevu, ki je zahtevalo žrtve. Vsa nasilna dejanja se morajo takoj končati. Pravica do združevanja in izražanja ter svoboda medijev morata biti spoštovani in varovani. Globoko sem zaskrbljena nad napadi na novinarje in nad poročili o pogrešanih osebah," je še dodala.

ZDA so medtem preklicale vizume ukrajinskim državljanom, ki naj bi bili povezani z nasiljem v Kijevu. "V odgovor na dejanja proti protestnikom na kijevskem Trgu neodvisnosti novembra in decembra lani je ameriško veleposlaništvo preklicalo vizume več Ukrajincem, povezanih z nasiljem," je v izjavi zapisalo diplomatsko predstavništvo ZDA v Kijevu, ki pa ni razkrilo identitete posameznikov.

Rusija proti vmešavanju v ukrajinske zadeve
Rusija je medtem ostro kritizirala vmešavanje tujine v notranje zadeve Ukrajine. "Ukrajinske legitimne oblasti se soočajo z zunanjim vmešavanjem v njihove notranje zadeve," je povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin, pri tem pa je imel v mislih kritične izjave iz ZDA in EU-ja. Dejal je tudi, da "ekstremističen" del opozicije hudo krši ukrajinsko ustavo. "Nujno je treba najti rešitev, ki bo omogočila normalizacijo razmer. Kar se dogaja, ne more biti označeno za normalen političen proces," je dodal.

"Protiprotestni zakon"
Množica nasprotuje tudi nedavno sprejetemu zakonu, ki prepoveduje nepooblaščeno postavljanje šotorov, odrov in zvočnikov na javnih mestih, žaljenje vladnih uradnikov pa je kaznivo dejanje. Prav tako lahko oblasti aretirajo protestnike, ki nosijo maske ali čelade. Zaradi spornih sprememb, s katerimi naj bi uradni Kijev želel preprečiti proteste, se je v nedeljo na trgu zbralo 200.000 ljudi, v nasilju, ki je sledilo, pa jih je bilo ranjenih več kot 200.

Protesti v Kijevu potekajo že od novembra, spodbudila pa jih je Janukovičeva poteza, da namesto pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo podpiše donosen trgovinski dogovor z Moskvo.