ila zadovoljstvo z doseženim kompromisom glede proste trgovine in hitre uveljavitve pariškega podnebnega sporazuma.

Obsodila je tudi nasilne proteste, ki so spremljali vrh in zaradi katerih na oblasti letijo očitki, da so podcenjevali varnostno tveganje. Merklova je kljub temu prepričana, da je bila odločitev o gostitvi vrha v Hamburgu primerna.
"Zadovoljna sem, da je uspelo, da smo jasno povedali: tržišča morajo ostati odprta," je dejala kanclerka. Voditelji držav so se na vrhu namreč izrekli za prosto trgovino in proti protekcionizmu, a s priznanjem vloge "legitimnih obrambnih mehanizmov v trgovini".

S takšnim kompromisom se je vrh G20 izognil zaostrovanju spora o prosti trgovini. Ta tema je veljala za eno najtežavnejših na tokratnem vrhu, saj je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil, da bo zaradi "nacionalne varnosti" še bolj omejil dostop do ameriškega trga.

Kot izhaja iz dokumenta, o katerem so se ponoči dogovorili pogajalci, so se države G20 izrekle za "vzajemen in medsebojno koristen okvir za trgovino in investicije" ter za načelo nediskriminatornosti. Države G20 želijo nadaljevati "boj proti protekcionizmu vključno z vsemi nepoštenimi trgovinskimi praksami", so zapisali.

Zaradi Trumpovega gesla Najprej Amerika je bilo jasno izraženo nasprotovanje protekcionizmu tudi Američanov dolgo vprašljivo. Prosta trgovina in odprti trgi tudi v krogu gospodarskih velesil niso več sami po sebi umevni.

Omembo "legitimnih obrambnih mehanizmov v trgovini" v sklepni izjavi naj bi dosegle ZDA. Gre za pomemben dodatek, saj omogoča "zakonite" protiukrepe. Prav to pa je sporno. Z vidika Evropejcev bi bile na primer carine na uvoz jekla nepravične in v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije.

Podpora pariškemu sporazumu, a brez ZDA
Merklovo veseli tudi nadaljnja podpora boju proti podnebnim spremembam, čeprav se ZDA skupni zavezi niso pridružile. Trump namreč vztraja pri škodljivosti sporazuma za ameriško gospodarstvo, preostali voditelji pa so ZDA pripisali izoliranost na področju okoljske politike.

Nazadnje so preostali voditelji le sklenili dogovor, da spoštujejo svoje zaveze - čeprav brez ZDA.

Ob robu tudi o Ukrajini
Ob robu vrha so se sešli Merklova, francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski predsednik Vladimir Putin, razpravljali pa so o krizi v vzhodni Ukrajini. Po poročanju tujih agencij si Nemčija in Francija želita politično rešitev, ki bi končala več kot triletno nasilje.

Od aprila 2014 je v spopadih na vzhodu Ukrajine umrlo več kot 10.000 ljudi. Kijev in njegove zahodne podpornice obtožujejo Moskvo, da spodbuja konflikt ter tihotapi orožje in vojake čez mejo, Rusija pa to zanika. Trdi, da se ob upornikih borijo le ruski vojaki, ki niso na dolžnosti, in prostovoljci.

Papež: Potencial za "zelo nevarna zavezništva"
Vrh je komentiral tudi papež Frančišek. V pogovoru za italijanski časopis La Repubblica je dejal, da ga srečanje skupine G20 skrbi, saj predstavlja potencial za "zelo nevarna zavezništva" med svetovnimi voditelji, ki bi še posebej strahotne posledice lahko imela za prebežnike. "Zaskrbljen sem zaradi zelo nevarnih zavezništev med močmi, ki imajo izkrivljeno vizijo sveta: Ameriko in Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo, Putinom in Al Asadom glede vojne v Siriji," je dejal.

Po njegovih besedah se ključna svetovna težava nanaša na revne, šibke in izključene, med katere spadajo tudi prebežniki. Pri tem je s prstom pokazal na države, ki se "bojijo invazije prebežnikov". Evropske voditelje, ki po njegovih besedah prihajajo z najbogatejše celine na svetu, je še pozval, naj ne nasedejo prepričanju, da je meje mogoče preprosto zapreti.

Udeležence vrha je papež nagovoril že v petek in jih pozval, naj absolutno prednost namenijo težavam revnim in marginalnim skupinam ter si prizadevajo za končanje vojn po svetu.

Prvi dan srečanja v znamenju srečanja Trump - Putin
Prvi dan srečanja je sicer zasenčilo predvsem težko pričakovano prvo srečanje Trumpa in Putina, ki sta imela v načrtu 30-minutne pogovore, ti pa so se zavlekli na dobri dve uri. Po besedah ameriškega državnega sekretarja Rexa Tillersona bi se še nadaljevali, če jih ne bi prekinila ameriška prva dama – goste je čakal koncert v hamburški filharmoniji.

Tillerson je ocenil, da je srečanje, ki je potekalo na štiri oči ob prevajalcih, potekalo v dobrem vzdušju, da je bila kemija med voditeljema dobra, napovedal pa je tudi, da bosta državi sodelovali tudi pri reševanju ukrajinske krize in nadaljevali dialog tam, kjer se ne strinjajo.

Moskva zadovoljna z izkupičkom pogovorov
Predsednika sta potrdila namero, da bosta iskala rešitve, ki ustrezajo nacionalnim interesom ZDA, Rusije in vse mednarodne skupnosti, je po pogovorih povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Prvi komentarji nekaterih ruskih politikov kažejo, da so v Moskvi z izkupičkom pogovorov zadovoljni.
Predsednica sveta federacije Valentina Matrijenko je dejala, da sta državnika glede vseh vprašanj, o katerih sta govorila, Siriji, Ukrajini, kibernetski varnosti in boju proti terorizmu, dosegla dogovor. Po mnenju predsednika odbora za mednarodne odnose sveta federacije Kusačova pa je zelo pomemben dogovor o prekinitvi ognja, ki bo v treh pokrajinah na jugozahodu Sirije začel veljati jutri opoldne, saj potrjuje, da lahko državi sodelujeta. Ob tem pa v Moskvi ne pozabljajo, da so odnosi med državama na najnižji ravni po hladni vojni in da bo za reševanje spornih vprašanj potrebnega veliko časa.

Tema pogovora tudi rusko vmešavanje v ameriške volitve
Eno ključnih sporočil srečanja je bil dogovor o prekinitvi ognja v jugozahodni Siriji, ki naj bi začela veljati v nedeljo. Predsednika sta se na začetku srečanja na Trumpovo pobudo dotaknila vprašanja domnevnega ruskega vpletanja v ameriške predsedniške volitve. Strinjala sta se, da je bolje, da se osredotočita na izboljšanje odnosov kot na prerekanje o preteklosti. Putin je zanikal vsakršno vpletanje v volitve, Moskva je pozvala k predložitvi morebitnih dokazov o nasprotnem. Kot je dejal Lavrov, je Trump sprejel Putinovo razložitev, da so obtožbe o vmešavanju lažne. Kot je pozneje dejal Tillerson, "sta se predsednika pravilno osredotočila na to, kako se premakniti od tega, kar bi bilo lahko preprosto trmast nesporazum".

Njegovo pojasnilo je naletelo na ostre odzive pri demokratih. "Sklepanje kompromisa glede integritete našega volilnega procesa ne sme in ne more biti področje, na katerem je dogovor o nestrinjanju sprejemljiv sklep," je v izjavi dejal vodja demokratov v senatu Chuck Schumer.

Tillerson je ob tem dejal, da ste se strinjala glede zaveze o "nevmešavanju v zadeve ZDA in demokratičnih procesov ZDA tako kot glede nevmešavanja v demokratične procese v drugih državah".