Namen izvršnega ukaza, ki ga Trump ni podpisal v javnosti, je spodbujanje rudarjenja redkih kovin, s čimer želi zmanjšati odvisnost ZDA od uvoza iz Kitajske.

Uradniki iz Bele hiše pravijo, da bi s tem ZDA lahko izkopale več kot milijardo ton rudnin z morskega dna, ki vsebujejo mangan, nikelj, baker in druge pomembne minerale. S tem bi ameriško gospodarstvo obogatili za več sto milijard dolarjev in ustvarili 100.000 delovnih mest.

Vendar je poteza v nasprotju s pomisleki okoljevarstvenih skupin in pravili, ki jih določajo regulatorji pri Mednarodni agenciji za morsko dno.

"V varnostnem in gospodarskem interesu Združenih držav Amerike je, da ohranijo vodilno vlogo na področju globokomorske znanosti in tehnologije ter mineralnih virov na morskem dnu," je zapisano v ukazu.

Ukaz nalaga administraciji, naj v roku 60 dni pospeši izdajo dovoljenj za rudarjenje v skladu z zakonom o trdnih mineralnih virih globokomorskega dna iz leta 1980 in vzpostavi postopek za izdajo dovoljenj vzdolž zunanjega epikontinentalnega pasu ZDA.

Odreja tudi pospešeno izdajo dovoljenj za rudarjenje na morskem dnu "na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije", korak, ki bo verjetno sprožil trenja z mednarodno skupnostjo.

"Okoljska katastrofa"

Mednarodna agencija za morsko dno s sedežem v Kingstonu na Jamajki, ustanovljena s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ki je ZDA sicer niso ratificirale, že več let preučuje standarde za globokomorsko rudarjenje v mednarodnih vodah, čeprav jih še ni uskladila zaradi nesoglasij glede sprejemljivih ravni prahu, hrupa in drugih dejavnikov.

Zagovorniki rudarjenja na morskem dnu pravijo, da bi se s tem zmanjšala potreba po rudarjenju na kopnem, ki mu pogosto nasprotujejo lokalne skupnosti. Okoljevarstvene organizacije pa pozivajo k prepovedi takšnega rudarjenja in opozarjajo, da bi lahko nepopravljivo uničilo biotsko raznovrstnost.

"Vlada ZDA nima enostranske pravice industriji dovoliti, da uniči skupno dediščino človeštva in razdeje morsko dno zaradi dobička nekaj korporacij," je dejal Arlo Hemphill iz organizacije Greenpeace, ki nasprotuje tej praksi.

"Pospešitev globokomorskega rudarjenja bo sprožila okoljsko katastrofo," je dejala Emily Jeffers, višja odvetnica pri Centru za biološko raznovrstnost iz Arizone. "Trump poskuša enega najkrhkejših in najslabše razumljenih ekosistemov na Zemlji prepustiti brezobzirnemu industrijskemu izkoriščanju," je po navedbah Yahoo Newsa opozorila Jeffers.

ZDA odpirajo rudnike

Države lahko dovolijo globokomorsko rudarjenje v svojih izključnih ekonomskih conah, ki segajo v smeri odprtega morja do največ 200 morskih milj od obale, ameriška podjetja pa pozivajo vlado k izdaji dovoljenj.

Sorodna novica "Ši bi Trumpov klic sprejel, vendar sam dialoga ne bo začel"

Podjetje Impossibel metals je na začetku tega meseca zaprosilo ameriško administracijo, naj skliče javno dražbo za dostop do nahajališč niklja, kobalta in drugih pomembnih mineralov ob obali Ameriške Samoe, delnice podjetij, ki se ukvarjajo z globokomorskim rudarjenjem, pa so od Trumpovega izvršnega ukaza poskočile.

Zaradi vse večje trgovinske vojne s Kitajsko se ZDA spopadajo s pomanjkanjem redkih rudnin, ki so izredno pomembne pri izdelavi elektronskih naprav, ki jih uporabljajo različne industrije, med njimi tako vojaška in vesoljska kot medicinska in petrokemična.

Trumpova administracija je prejšnji teden pospešila izdajo dovoljenj za 10 rudarskih projektov po ZDA in skrajšala postopek odobritev dovoljenj za rudarjenje. Sporočila je tudi, da bo zagnala enega največjih rudnikov bakra v državi.