Na videz je Kitajska v slabšem položaju, saj je izgubila enega največjih trgovinskih partnerjev, vendar analitiki opozarjajo, da je dobro pripravljena na trgovinsko vojno. Nekaj primanjkljaja lahko nadomesti s povečano domačo potrošnjo, prav tako ni več tako odvisna od uvoza iz ZDA kot pred leti.

Kitajsko gospodarstvo je po uradnih podatkih kitajskega nacionalnega statističnega urada v prvem četrtletju zraslo za 5,4 odstotka – rast je s tem presegla celoletni cilj Pekinga –, predvsem na račun povečanega izvoza. Kljub naraščajočim trgovinskim napetostim je država lani dosegla rekorden trgovinski presežek v vrednosti skoraj tisoč milijard dolarjev.

ZDA iz Kitajske uvažajo pomembno blago, ki ga ni mogoče v kratkem nadomestiti ali izdelati doma po nižji ceni. Vendar se največji adut kitajskega gospodarstva skriva v proizvodnji redkih kovin, ki so nepogrešljive pri izdelavi elektronskih naprav, od njih pa je med drugim odvisna tudi ameriška obrambna industrija. Kitajska ima na tem področju svetovni primat, saj pridobi več kot polovico vseh redkih rudnin na svetu, nadzoruje pa več kot 90 odstotkov industrije za njihovo predelavo.

"Ši dialoga sam ne bo začel"

Washington uvaja carine z izgovorom, da bi s tem vrnil tehnološko proizvodnjo v ZDA, vendar so carine prizadele prav domače proizvajalce, ki so zelo odvisni od uvoza tehnoloških delov iz Kitajske. Trenutno stanje pa kaže, da se je Washington uštel, saj se Kitajska ne bo zlahka podredila.

"Ši Džinping se ne bo uklonil," je za časopis Politico dejal eden izmed nekdanjih Trumpovih uradnikov, ki je želel ostati anonimen, "saj bi v tem primeru izgubil podporo kitajske komunistične partije".

Kitajska izbira protiukrepov kaže, da se je Kitajska na Trumpove ukrepe pripravljala že daleč pred njegovim "dnevom osvoboditve", kot je Trump poimenoval 2. april, dan, ko je za vse svetovne države uvedel carine. Peking je uvedel carine na določene razrede izdelkov, s katerimi cilja na ameriško industrijo in kmetijstvo, ki ju vodijo ljudje, blizu Trumpu, omejil izvoz določenih redkih kovin, ki so bistvene za ameriško tehnološko industrijo, izdal usmerjene sankcije in tudi sprožil preiskave proti določenim ameriškim tehnološkim podjetjem.

Ameriška administracija vztraja, da je Trump prevzel "strateški pristop v boju proti kitajskim nepoštenim trgovinskim praksam in za ponovno vzpostavitev visokotehnološke proizvodnje, ki je ključna za našo nacionalno in gospodarsko varnost", je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Kush Desai, Kitajski pa ne bo pustil, da "še naprej izkorišča pravne vrzeli in spodkopava ameriško industrijo in delavce".

Tudi Rick Waters, nekdanji diplomat nekdanjega ameriškega predsednika Joeja Bidna, zdaj direktor inštituta Carnegie China, pravi, da se Kitajci ne bodo vdali. "Ši bi Trumpov klic sprejel, vendar sam dialoga ne bo začel," pravi Waters.

Vendar so podobnega mnenja tudi v ameriški administraciji. "Trumpov klic bi bil videti kot klic k premirju," je za Politico dejal ameriški uradnik. "Vendar njim premirja ne bomo ponujali."

Drugi ameriški uradnik je zatrdil, da so napovedane carine na polprevodnike – 25-odstotne in tako precej manjše kot carine na ostalo kitajsko blago – poskus, da bi našli srednjo mejo med pritiskom na ameriška podjetja, naj proizvodnjo preselijo v ZDA, ter zmanjšanjem udarca na ameriške potrošnike. "Oboje lahko velja hkrati," je dejal uradnik. "Trump se zaveda, da bo za okrepitev dobavnih verig potreben čas, zato pritiska na proizvajalce čipov, da čim prej začnejo investirati in razvijati," njegove besede povzema Politico.

Trumpov načrt, da s carinami prisili proizvajalce, naj preselijo proizvodnjo v ZDA, do neke mere deluje. Nvidia je po Trumpovih 32-odstotnih carinah za Tajvan že napovedala 500 milijonov dolarjev vredno naložbo v proizvodnjo superračunalnikov z umetno inteligenco v ZDA, tajvansko podjetje polprevodnikov TSMC načrtuje več kot sto milijard vredne naložbe, s 500-milijardno naložbo v proizvodnjo v ZDA želi razširiti tudi Apple.

"Protekcionizem ni rešitev"

Trump je na trenutke pokazal tudi spravljiv ton, dejal, da Kitajske ne krivi za ameriško odvisnost od uvoza, ter tudi hvalil Ši Džinpinga kot pametnega voditelja "zelo velike in krasne države".

Vendar Kitajska v to igro očitno ne bo privolila.

"ZDA uporabljajo carine kot orožje čim večje sebične koristi in s tem postavljajo svoje interese nad javno dobro mednarodne skupnosti," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Džian. Trumpova administracija bo morala slediti dialogu "na podlagi enakosti, spoštovanja in vzajemne koristi", če želi, da Peking umakne 125-odstotne carine na uvoz iz ZDA, je poudaril.

Obenem je Washington začel pogajanja z vrsto jugovzhodnih azijskih držav – Indijo, Vietnamom, Japonsko in Južno Korejo – ki mu niso le trgovske partnerice, temveč tudi strateškega pomena. Ameriška administracija želi s tem namreč preprečiti, da bi se Kitajska s preusmeritvijo dobavnih verig v tretje države ognila carinam, čemur Washington pravi "pranje kitajskega blaga".

Podobno potezo je ubral tudi Ši, ki je ta teden obiskal Vietnam, Kambodžo in Malezijo, vse z namenom, da se prikaže kot zanesljivejši trgovinski partner kot ZDA. Ši v pogovoru z vietnamskim predsednikom vlade Fam Minh Činhom, ko je dejal, da morata državi "zagotoviti nemoten pretok trgovine", Trumpa ni izrecno omenjal, vendar se je več kot očitno obregnil v dejanja ameriške administracije, ko je posvaril, da "protekcionizem ne vodi nikamor in da trgovinska vojna ne bo imela zmagovalcev".

Trump je zbadljivko zaznal. Tako je novinarjem v Beli hiši dejal, da je bil namen srečanja dveh azijskih voditeljev le, "kako bi prevarala ZDA".

Kitajska lahko počaka na Trumpovo odločitev

Mesece, preden je Trump predstavil svoje tarife, je Peking začel prikrito kampanjo blokiranja ključnih ameriških kmetijskih in energetskih izvoznih proizvodov. Kitajska vlada je namreč v zadnjih štirih mesecih z vrsto birokratskih blokad in zapletenih prodajnih pogodb ustavila ali znatno omejila neposredni uvoz določenega ameriškega blaga, vključno z mesnimi izdelki, kot sta govedina in perutnina, ter utekočinjenim zemeljskim plinom.

Poteze kažejo, da Peking ve, kako lahko najbolj prizadene ameriške izvoznike, ukrepi pa merijo na industrijske in kmetijske panoge, katerih vodstvo je blizu Trumpovemu krogu. Gre za strateško potezo, ki je usmerjena v republikanske države, kot sta Iowa in Nebraska, ki so močno odvisne od izvoza kmetijskih proizvodov. Učinek bi lahko bil velik, saj Peking zaostruje omejitve, ni jih pa uradno razglasil, s tem pa bi Trumpu lahko povzročil politično in gospodarsko škodo, piše Economic Times.

Tako ni obnovil dovoljenj za uvoz več sto ameriškim obratom za pakiranje mesa, z izgovorom, da njihovi mesni izdelki vsebujejo neželena zdravila – čeprav so ta v ZDA že desetletja prepovedana. Čeprav so ZDA neto uvoznik govedine, je Kitajska ključni kupec ameriške govedine in sorodnega blaga, Kitajska pa je že ustavila več kot 90 odstotkov uvoza ameriške govedine.

V ameriški prehranski industriji trdijo, da se Kitajska že leta zanaša na tovrstne pristope in jih upravičuje s sanitarnimi pomisleki.

Takšne korake je Peking ubral že ob vstopu v Svetovno trgovinsko organizacijo leta 2001, ko je zavrnil uvoz tujih živil, saj naj bi bila kontaminirana z insekti ali vsebovala gensko spremenjene organizme. Korak je ponovil leta 2018, ko je Kanada priprla direktorico kitajskega podjetja Huawei, Peking pa je odgovoril s prepovedjo uvoza semenskega olja, ker naj bi vsebovalo škodljivce. Ukrep so odpravili, ko je Ottawa priprto direktorico izpustila.

Potihoma je prenehala kupovati tudi ameriški zemeljski plin, vendar bo udarec na izvoznike skromnejši, saj za zemeljskim plinom na svetovnem trgu velja veliko povpraševanje.

Prevlada na trgu redkih kovin

Večja težava bo odločitev Pekinga, ki je omejil izvoz pomembnih redkih kovin. Nekatere od teh kovin so ključne pri izdelavi številnih elektronskih izdelkov, pomembnih za avtomobilsko, letalsko, vesoljsko in vojaško industrijo.

Kitajska vlada je tako omejila izvoz nekaterih težkih redkih kovin, ki se v celoti rafinirajo na Kitajskem, in magnetov iz redkih kovin. Kitajska pokrije več kot 90 odstotkov svetovne proizvodnje tovrstnih magnetov, kar bi lahko izjemno ogrozilo izdelavo elektromotorjev po svetu. Ti predstavljajo majhen delež celotnega kitajskega izvoza v ZDA, omejitve izvoza bodo tako povzročile minimalno gospodarsko škodo na Kitajskem, imajo pa lahko velike posledice v ZDA in drugod.

ZDA namreč skoraj nimajo industrijskih zmožnosti predelave omenjenih redkih kovin in so skoraj popolnoma odvisne od kitajskega izvoza. Posledica tega je, da so ameriške avtomobilska, letalska in obrambna industrija v ranljivem položaju. Po podatkih obrambnega ministrstva vsako letalo F-35 vsebuje približno 900 kilogramov redkih zemeljskih kovin, za izdelavo nekaterih podmornic pa je potrebno več kot 9200 kilogramov, poroča New York Times.

"Ameriška politika je v 15 letih storila zelo malo, da bi odpravila odvisnost od Kitajske na področju redkih zemelj, zlasti magnetov," je za New York Times dejal Milo McBride, strokovnjak inštituta Carnegie Endowment for International Peace v Washingtonu.

V ZDA deluje le en rudnik redkih zemelj, in sicer rudnik Mountain Pass v Kaliforniji, ki proizvede približno 15 odstotkov vseh redkih zemelj na svetu. Trump je prejšnji mesec sicer izdal izvršni ukaz, s katerim želi podpreti domačo proizvodnjo redkih kovin, vendar ZDA nimajo zalog številnih pomembnih kovin, zato bodo potrebovale nove trgovinske partnerje, če bodo želele zmanjšati odvisnost od Kitajske. Trump se je zato obrnil k Ukrajini, ki ji je ponudil že več sporazumov, ogleduje pa si tudi nahajališča na Grenlandiji, kjer je glasno izkazal svoje geostrateške apetite.

Razdelitev na dva trgovinska bloka

Vodja Svetovne trgovinske organizacije Ngozi Okonjo-Iweala je opozorila, da lahko trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko potegne svet v recesijo, svetovna proizvodnja pa bi se lahko zmanjšala za sedem odstotkov, če se bosta obe gospodarski velesili popolnoma ločili.

Okonjo-Iweala je za Financial Times dejala, da svet s trgovinsko vojno tvega razdelitev na dva trgovinska bloka, saj se bodo morale države "odločiti, na čigavi strani bodo". Nekdanja nigerijska finančna ministrica in vodja mednarodne trgovinske organizacije opozarja, da najrevnejše države že trpijo. "Med desetimi gospodarstvi, obremenjenimi z najvišjimi carinami, je pet najmanj razvitih držav," je poudarila.