Evropska unija se pospešeno ukvarja z odvisnostjo od kritičnih surovin, ki določajo razvoj in preživetje evropske industrije. Svet Evropske unije je lani marca sprejel Akt o kritičnih surovinah, torej tistih surovinah, ki veljajo za gospodarsko najpomembnejše in pri katerih je veliko tveganje za oskrbo z njimi. Na seznamu je za zdaj 34 teh surovin, tudi litij. Njegova največja nahajališča niso v Evropi, ampak v Južni Ameriki, na območju tako imenovanega "litijevega trikotnika" – v Argentini, Čilu in Boliviji, kjer je skupno več kot 53 odstotkov svetovnih zalog litija. Največje nahajališče litija v Evropi je na mejnem območju med Nemčijo in Češko pod češko vasico Cinovec in nemško vasico Zinnwald. Tam je po nekaterih podatkih kar do 5 odstotkov svetovnih zalog litija.

A z rudniki litija so povezana pomembna okoljska vprašanja in dvomi. V Srbiji je del javnosti že nekaj mesecev na nogah zaradi projekta avstralsko-britanskega podjetja Rio Tinto, ki namerava ob podpori srbske vlade in predsednika Aleksandra Vučića rudnik litija postaviti v dolini reke Jadar. Prav Nemčija, evropska avtomobilska velikanka, velja za ključno partnerico v srbskem litijskem projektu, ki ga spremljajo glasni protesti.

"Evropska unija želi sodelovati v projektu v dolini Jadar; podpiramo ga tudi v nemški vladi," je ob srečanja nemškega kanclerja in srbskega predsednika v Freibergu v Nemčiji decembra lani dejal Olaf Scholz. Če bo rudnik v dolini Jadar začel delovati, bo največji rudnik litija v Evropi in bo izkop zadoščal za večino evropskih potreb po litiju, pravijo načrtovalci in podporniki projekta. "Srbija bo postala Sahara," pa zatrjuje sogovornik v nocojšnjem Globusu, ki projektu nasprotuje.

Še bliže Sloveniji je rudniška zgodba iz avstrijske Koroške, saj je v okolici Volšperka še eno pomembno nahajališče litija v Evropi. Tam naj bi se še letos začela pripravljati na rudarjenje avstralska družba European Lithium, a tudi domačini v gorovju Golica v občini Frantschach-Sankt Gertraud imajo številne pomisleke glede teh načrtov.

Evropa je torej pri litiju popolnoma odvisna od uvoza, a vse bolj izgublja tudi tehnološko bitko pri razvoju proizvodnje litij-ionskih baterij. Ta tehnologija se je razvila na Daljnem vzhodu, poudarja dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta, ki je gost oddaje Globus, vodilno vlogo pa prevzemajo proizvajalci baterij na Kitajskem. "Evropa je pred nekaj leti naredila načrt za zmanjšanje zaostanka za Kitajsko, vendar se je ta zaostanek v času pandemije covida še povečal. Ob tem so tudi v ZDA sprejeli nekatere spodbude, ki jim omogočajo, da ohranjajo stik z vodilnimi proizvajalci baterij. Dodatno je še Kitajska omejila izvoz nekaterih komponent, ki se jim je Evropa pred kakšnim desetletjem odrekla, so pa danes ključne za velik napredek podjetij, kot sta CATL in BYD."

V Belo hišo se 20. januarja vrača Donald Trump in najverjetneje to pomeni nove spodbude za ameriške proizvajalce. Medtem je Kitajska lani dosegla rekord pri številu izdelanih električnih avtomobilov – 10 milijonov jih je zapustilo proizvodne linije v tamkajšnjih avtomobilskih tovarnah. Letos, pričakujejo, bo na Kitajskem število še večje.

In kaj lahko nadomesti litij v baterijah? Natrij. "Še vedno obstaja možnost, da Evropa postavi proizvodnjo litij-ionskih baterij, bi pa se veljalo usmeriti tudi v natrij-ionske baterije, ki surovinsko niso geopolitično odvisne od zalog elementov," poudarja Dominko.