A Trump z družino je imel prepričljivo podporo lastnika Tesle, vesoljske družbe SpaceX in družbenega omrežja X Elona Muska, ki je njegovi kampanji primaknil 130 milijonov dolarjev. Vsak teden je naključno izbranemu Trumpovemu podporniku podaril milijon dolarjev.

Njegovo omrežje X pa so s pridom izkoristili predvsem novi mladi volivci iz tako imenovane generacije Z, ki so volili Trumpa, saj jih zanima predvsem varna prihodnost, kakršno obljublja.

Tokratni Globus se je podrobneje posvetil prav Musku, ki se mu obeta sodelovanje v novi Trumpovi vladi, če nič drugega, naj bi nadzoroval proces krčenja vladnih izdatkov in dereguliranja.

Erik Jones, direktor Centra Roberta Schumana in redni komentator v časopisih, kot sta Financial Times in New York Times, je za Globus pojasnil, da želi Trump z ekipo racionalizirati zvezno vlado – to pomeni zmanjšanje birokracije. Ob pomoči Elona Muska želijo uzakoniti digitalni svet, motijo jih predpisi Evropske unije. "Skušali bodo razveljaviti evropsko zakonodajo, ki vpliva na ameriška tehnološka podjetja in platforme, kakršna je nekdanji Twitter," je med drugim za Globus poudaril Jones. Moti jih tudi zakonodaja, ki ureja vsebine na družbenih omrežjih. Jones je ob tem spomnil na grožnjo Trumpovega podpredsednika J. D. Vancea, da bodo ZDA izstopile iz zveze Nato, če bodo Evropejci posegli v vsebine na platformi X.

Prav na tej platformi je Elon Musk ob razpadu nemške vlade kanclerja Olafa Scholza označil za "norca". Jones meni, da je ob nakupu Twitterja Musk dobil megafon za izražanje svojega mnenja, ki ga zaradi pomanjkanja zakonodaje ni mogoče obvladati, kot bi ga bilo, če bi bil Musk na primer lastnik tradicionalnega medija. Njegovo vlogo v novi vladi bodo dopolnili še drugi multimilijarderji, ki bodo delali predvsem v svojo korist, pravi direktor Centra Roberta Schumana.

V Globusu so osvetlili tudi bojazni evropskih gospodarstev zaradi napovedanih višjih carin, predvsem njihov vpliv na nemško gospodarstvo, ki so ga prizadele že višje evropske carine na uvoz kitajskih električnih avtomobilov. V Evropski uniji in ZDA ima Kitajska velik trgovinski presežek, tudi v Sloveniji, saj naš uvoz iz te države kar 37-krat presega izvoz vanjo.

Osvetlili pa so tudi vplive na politiko na Zahodnem Balkanu. Trump je bil namreč tvorec trgovinskega sporazuma med Srbijo in Kosovom, v zameno zanj pa naj bi Beograd in Priština v okviru Abrahamskih sporazumov, ki urejajo medsebojna priznanja Izraela in bližnjevzhodnih držav, za glavno mesto Izraela priznala Jeruzalem. Kosovo je to storilo, Srbija ne. Je pa zato Trumpov zet Jared Kushner, dobro znan tudi na Bližnjem vzhodu, dobil priložnost, da ruševine generalštaba, ki so ga med bombardiranjem Zvezne republike Jugoslavije leta 1999 uničila Natova letala, spremeni v razkošen hotel. In Kushner tudi na Bližnjem vzhodu v teh letih ni ostal praznih rok – v njegove investicijske sklade je namreč vlagala Savdska Arabija. Kakšna bo vloga Trumpove ožje in širše družne v prihodnjem mandatu, pa bodo seveda pozorno spremljali.