23:22 je bil tesni izid glasovanja odbora predstavniškega doma na Kapitolu, čeprav jih je le malo predtem predsednik ZDA Barack Obama pozval, naj zadevo opustijo. Zmaga zagovornikov teze, da so poboje okoli 1,5 milijona Armencev načrtovale takratne turške oblasti in vojska ter da ustrezajo definiciji genocida, je za zdaj bolj ali manj simbolična. Resolucija je neobvezna, prav tako pa ni jasno, ali bo šla resolucija sploh v kongresni postopek, saj je bil izid veliko tesnejši, kot je bilo videti pred Obamovim posredovanjem.

Poziv predsedniku, da uporablja izraz genocid
"V prihodnjih dneh se bo turški parlament odzval in turška vlada bo izvedla ustrezne ukrepe, da bodo Američani občutili naše nezadovoljstvo. Nihče ne more enačiti naših starih staršev z nacisti," je bil oster turški poslanec Suat Kiniklioglu, ki je v glavnem ameriškem mestu spremljal razvoj dogodkov. Resolucija, ki so jo podprli predvsem demokrati, a tudi kar nekaj republikancev, poziva ameriškega predsednika, da v letnih nagovorih ob obletnici začetka pobojev 24. aprila namesto izraza poboji uporablja izraz genocid.

Odvetniki na sodišče, veleposlanik v domovino
Turčija je hitro in pričakovano ukrepala ter je v Ankaro na posvetovanje poklicala svojega veleposlanika v ZDA. "Zaskrbljen sem nad resolucijo, ki lahko škodi turško-ameriškim odnosom," je premier Turčije Tayyip Erdogan obsodil odločitev parlamentarnega odbora ZDA. Že pred tedni je turška vlada prek odvetnikov na sodišči v Washingtonu vložila zahtevek o opustitvi resolucije.

Za ZN genocid že 25 let
"Glasovanje je spodbuda za človeške pravice," je bil nasprotnega mnenje zunanji minister Armenije Edvard Nalbandian. Oktobra sta vladi Turčije in Armenije sklenili, da bosta končno uredili odnose, ki že več stoletij obremenjujejo oba naroda. Najtežje vprašanje je pa ravno narava dogodkov v letih 1915-1917, ko je med prisilnim preseljevanjem, v kazenskih taboriščih in pobojih umrlo okoli milijon in pol Armencev. Z omenjeno številko žrtev se strinjajo številni zahodni zgodovinarji, Združeni narodi so to kot genocid označili že v letih 1985 in 1986, leto pozneje pa se je temu pridružil tudi Evropski parlament.

Na eni strani Nato, na drugi domače volitve
Posredovanje predsednika Obame je mogoče razumeti v okviru dolgoletnega zavezništva med ZDA in Turčijo, saj je Turčija ena največjih članic Nata, v katerem je tudi kot edina večinsko muslimanska država. Z zavzemanjem za turškega zaveznika je Obama hkrati oslabil svojo stranko, saj številčna in vplivna armenska diaspora v ZDA tradicionalno podpira demokratsko stranko. Volilna moč ameriških Armencev je še posebej odločujoča v Kaliforniji in New Jerseyju, kjer bi si morali demokrati na novembrskih delnih volitvah izboriti ključno prednost pred republikanci.

Sporazum z Armenijo ostaja prioriteta
Resolucija ni razveselila turškega zunanjega ministra Ahmeta Davutogluja, ki pa je vseeno poudaril, da bo Turčija nadaljevala proces normalizacije odnosov z Armenijo. Do lanskega leta še sovražni državi sta lani prvič po neodvisnosti Armenije in vojni z Azerbajdžanom zaradi Gorksega Karabaha odprli državno mejo.