"Verjamem, da sem na najboljši mogoč način izpolnil svoje dolžnosti. S sovražnikom smo se bojevali za življenje in smrt, bojevali smo se za osvoboditev našega ozemlja," je na pritožbenem postopku pred haaškim sodišćem dejal Ante Gotovina.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je končalo pritožbeni postopek v primeru hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Markača, ki ju je aprila lani obsodilo na 24 oziroma 18 let zapora zaradi vojnih zločin.

''Kot človeku mi je zelo žal za vsako izgubljeno človeško življenje in uničene stanovanjske objekte. Ne morem biti odgovoren za nekaj, kar so storili drugi ali kar so storili po tem, ko sem bil jaz že v Bosni in Hercegovini. Vse do danes verjamem, da sem na najboljši mogoč način izpolnil svoje dolžnosti. S sovražnikom smo se bojevali za življenje in smrt, bojevali smo se za osvoboditev našega ozemlja,'' je v svoj zagovor dejal Ante Gotovina.
Pred sodiščem, ki ga je nagovoril v francoščini, je dodal, da so se pri tem trudili zaščititi čim več življenj vojakov in civilistov. Prav tako je priznal svojo napako, da se mednarodnemu sodišču ni vdal tako, temveč je bil kar nekaj let na begu.

Mladen Markač je zanikal sodelovanje pri skupinskem zločinskem dejanju in zatrdil, da ni zločinec. Izrazil je presenečenje nad navedbami iz obtožnice, ki po njegovem mnenju ne ustrezajo dogodkom na terenu.

"Kot poveljnik posebnih enot policije nisem načrtoval, storil ali poskusil prikriti nobenega od zločinov, saj je to proti mojemu prepričanju," je v svoj zagovor dejal Markač, ki je spomnil, da se je pred devetimi leti sam predal haaškemu sodišču. Prav tako je dodal, da je v vojni le opravljal svoje delo, to pa sta bila boj proti agresorja in osvoboditev hrvaškega teritorija.

Na Hrvaškem so pozorno spremljali dogodke v Haagu
Večina tamkajšnjih prebivalcev, ki so prvostopenjsko razsodbo pospremili z razočaranjem in osuplostjo, je prepričanih, da generala nista odgovorna za kazniva dejanja. Razpravo v Haagu je spremljal tudi hollywoodski igralec hrvaškega rodu Goran Višnjić, ki je prav tako prepričan o nedolžnosti obeh generalov.

Obramba: Operacija Nevihta je bila zakonita
Kot sta poudarili obrambi generalov, je bila operacijo Nevihta avgusta 1995, s katero je hrvaška vojska dokončno osvobodila ozemlje, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki in ga razglasili za Republiko srbsko krajino, zakonita.

Njuni odvetniki so ponovno zatrdili, da ni bilo nobenih nezakonitih topniških napadov na Knin, Gračac, Benkovac in Obrovac. Odvetniki Gotovine pa so spomnili, da je tudi sodišče prejelo informacije, da so med napadom na Knin umrli trije civilisti. Če bi hrvaška vojska streljala tudi tarče, ki niso bile vojaške, bi bilo veliko več mrtvih, saj so izstrelili 1.200 granat, od tega vsaj 900 na Knin, je zatrdila obramba.

Tožilstvo nekoliko spremenilo svoje trditve
Po njenih navedbah teza, da ni bilo neposrednih topniških napadov na civilne tarče, pomeni, da generala ne moreta biti odgovorna niti za pregon srbskega prebivalstva. Kot so še opozorili odvetniki generalov, je večina Srbov zapustila območje pred napadom hrvaške vojske, in sicer na povabilo njihovih voditeljev.
Je pa tožilstvo danes nekoliko spremenilo svoje trditve in skušalo prepričati sodnike, da imajo lahko tudi legitimni topniški napadi za posledico uresničenje nelegitimnega cilja, kot je deportacija civilnega prebivalstva. Za tožilstvo je bila Nevihta namreč posledica organiziranega zločina, za katerega so se dogovorili na srečanju na Brionih 31. julija 1995.

Haaško sodišče je odločilo, da sta Gotovina in Markač kriva sodelovanja pri zločinskem dejanju, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbske prebivalce z območij na Hrvaškem. Glede na razsodbo sodišča sta kriva izgona, deportacije, ropa, uničevanja, umorov, nečloveških dejanj in okrutnega ravnanja, oproščena pa sta bila nasilnega preseljevanja ljudi.