Ogenj je izbruhnil v torek. Iz uprave zapuščene elektrarne so takrat sporočili, da ta ni ogrožena, saj je ogenj okoli 20 kilometrov oddaljen od zgradb in naprav elektrarne. Arsen Avakov, ukrajinski minister za notranje zadeve, pa je pozneje sporočil, da se položaj poslabšuje, saj se ogenj približuje območju elektrarne. Visoki ognjeni zublji in močan veter pomenijo resno nevarnost za širjenje požara, je še dejal. Gre za največji gozdni požar v Ukrajini po letu 1992.

Po poročanju RT-ja, ki se sklicuje na Greenpeace Rusija, naj bi gorelo kar 10 tisoč hektarjev gozda. Greenpeace se sklicuje na satelitske posnetke požara. Zadnji podatki iz Ukrajine govorijo o 320 hektarjev velikem območju požara.

Širjenje ognja naj bi jim po zagotovilih Ukrajine zgodaj zjutraj uspelo ustaviti, gasilci pa sumijo, da ga je nekdo podtaknil ali pa da je zagorelo zaradi malomarnosti. Tudi Avakov namernega požiga ni izključil. Z ognjem se je sicer borilo več kot 300 gasilcev. Evakuirali so nekaj ljudi, ki so na območju živeli nezakonito.

Največja jedrska katastrofa v zgodovini človeštva
V ukrajinski jedrski elektrarni Černobil se je leta 1986 zgodila največja jedrska katastrofa v zgodovini človeštva. 26. aprila omenjenega leta je razneslo četrti jedrski reaktor. V nesreči je umrlo 31 neposredno izpostavljenih delavcev in gasilcev, pozneje pa zaradi raka še okoli 100 tisoč ljudi. Radioaktivno sevanje so vetrovi raznesli tudi nad Evropo.

Evropa išče denar za dokončanje zaščite
V Londonu se je medtem začela donatorska konferenca, na kateri zbirajo sredstva za dokončanje zaščitne zgradbe v Černobilu. Gre za projekt, ki je nujen za zaščito okolja pred sevanjem in za katerega trenutno primanjkuje 615 milijonov evrov. Konferenco v Londonu organizira Nemčija, na njej pa nameravajo države pozvati k premostitvi finančne vrzeli.

Zaščitni sarkofag, ki so ga postavili leta 1986, ni bil mišljen kot trajna rešitev, saj so se na njem že pojavile razpoke. Na kraju zdaj gradijo jekleni zaščitni obok, ki ga bodo dodatno namestili na sarkofag in naj bi "zdržal" najmanj 100 let, s čimer bi se postopoma spet vzpostavilo varno okolje.

Jekleni obok bi morali v skladu z načrti končati že letos, a so rok podaljšali za dve leti, saj so stroški projekta iz prvotnih 800 milijonov evrov zrasli na okoli 2,2 milijarde evrov. Gradnja zaščitnega oboka se financira iz mednarodnih donacij, ki jih upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), luknja v financiranju pa trenutno znaša 615 milijonov evrov.

Poleg donacij držav je 70 milijonov evrov pomoči Ukrajini obljubil tudi predsednik evropske komisije Jean Claude Juncker. Evropa je tako za Černobil že prispevala okoli 360 milijonov evrov.