Grški parlament mora v nedeljo potrditi dogovor mednarodnih posojilodajalcev in grške vlade o dodatnih varčevalnih in reformnih ukrepih v okviru drugega programa pomoči državi, ki je težak 130 milijard evrov. Da bi Grčija dosegla dogovorjeni cilj glede zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja za letos, mora privarčevati 325 milijonov evrov.

Poleg tega zahteva območje evra "trdna, pisna politična zagotovila" grških vladajočih strank, da bodo uresničevale svoje zaveze. Tako so sklenili evropski ministri, ki so v četrtek zasedali v Bruslju.

Prvi udarci v koaliciji
Vodja skrajno desničarske grške stranke Laos George Karatzaferis je dejal, da v nedeljo ne bo podprl treh pogojev, ki jih od Grčije zahteva EU, Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska centralna banka (ECB).

Raje kot srepjeti varčevalne ukrepe in dobiti drugi paket denarne pomoči Karatzaferis poziva k oblikovanju tehnične vlade. Ob tem pa je, po njegovem mnenju, za napredek države potrebno predstavnika Mednarodnega denarnega sklada v Atenah Poula Thomsena razglasiti za persono non grata.

Prav tako je bil jasen, da so napovedane predčasne parlamentarne volitve v Grčiji aprila letos prezgodnje in bi jih bilo treba prestaviti. Stranka Laos ima v 300-članskem parlamentu 15 poslancev, ki pa so del vladajoče koalicije premierja Lucasa Papademosa.

Poseben blokiran račun za Grčijo
"Prihodnost Grčije je v rokah tistih, ki imajo politično odgovornost v vladi in parlamentu," je ob tem poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Ob tem je razkril, da EU resno razmišlja o vzpostavitvi francosko-nemškega predloga, da bi za Grčijo uvedli, t. i. blokiran račun.

Z njim bi zablokirali del državnih prihodkov in tako upnikom zagotovili vračilo posojil. Po komisarjevih besedah je to ena od možnosti za okrepitev nadzora nad izvajanjem grškega programa.

Evropski komisar napoveduje tudi okrepitev "tehnične pomoči" Atenam na področju boja proti utaji davkov, izvajanju načrtov privatizacije in za izboljšanje črpanja evropskih sredstev. Odločitve, ki jih bodo grški politiki sprejeli v prihodnjih dneh in tednih bodo po komisarjevih besedah odločilne za prihodnost Grkov.

Grška opozicija zavlačuje s pogajanji
Predlagani varčevalni ukrepi, ki jih je od Grčije zahtevala trojica Evropska unija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF), predvidevajo tudi drastično krčenje sredstev v javnem sektorju. To pomeni zmanjšanje minimalne plače in pokojnin ter odpustitev 15.000 zaposlenih v javnem sektorju, kar pa morajo potrditi vse tri koalicijske stranke v državi - socialisti, konservativci in nacionalistična stranka. Na koncu pa bodo morali z njim soglašati še poslanci v parlamentu.

A ravno tu naj bi se in se v preteklosti tudi je vedno zapletlo. Grški finančni minister
Evangelos Venizelos je po koncu zasedanja povedal, da je obstanek Grčije v območju evra odvisen od konservativne koalicijske stranke pod vodstvom Antonisa Samarasa. V novem varčevalnem programu naj bi obstajale luknje ravno zaradi njega, saj še vedno ni potrdil podpore programu.

Grčija se lahko izogne bankrotu
Drugi program pomoči za Grčijo predvideva 130 milijard evrov javnih sredstev in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za okoli 100 milijard evrov dolga.
Dogovor o tem je nujen, da se bo lahko Grčija izognila bankrotu. Ključen datum je 20. marec, ko ji zapade v plačilo 14,5 milijarde evrov dolga. Dogovor o prvi pomoči Grčiji sta EU in Mednarodni denarni sklad dosegla maja 2010, z vzpostavitvijo ad hoc mehanizma, ki v treh letih predvideva za 110 milijard evrov posojil.

Država ima najvišji javni dolg v območju evra. Letos naj bi dosegel okoli 160 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je bistveno nad mejo 60 odstotkov BDP, ki jo dopuščajo evropska pravila. Tudi javnofinančni primanjkljaj države je bistveno nad referenčno mejo treh odstotkov BDP.