V muslimansko sveto mesto se ob hadžu vsako leto zgrne okoli dva milijona ljudi, kar pomeni velikanski logistični izziv za savdske oblasti. Poleg varnostnih ukrepov so savdske oblasti leto zaradi nove gripe okrepile tudi zdravstveni nadzor. Tako bo okoli 100.000 pripadnikom varnostnih sil letos družbo delalo še okoli 20.000 zdravstvenih delavcev.
Medtem ko naj zaradi strahu pred novo gripo ne bi bilo ogroženo število obiskovalcev iz tujine, pa v Savdski Arabiji pričakujejo upad domačih romarjev. Po poročanju predstavnikov savdskega ministrstva za zdravje bi se lahko število domačih obiskovalcev zmanjšalo kar za 40 odstotkov. Savdske oblasti so vlade po svetu pozvale, da romanje omejijo na starejše od 18 in mlajše od 65 let.
V Savdski Arabiji so zaradi virusa H1N1 umrli štirje ljudje, kar je še dodatno prestrašilo vernike. Umrli so neki Sudanec, Maročanka in Indijec, ki so bili vsi stari več kot 75 let , in 17-letno dekle iz Nigerije. V sporočilu ministrstva za zdravje so zapisali, da nihče od njih ni upošteval priporočenih postopkov, še posebej, kar se tiče preventivnega cepljenja.
Velika mošeja se širi
Verniki z vsega sveta se z letali, ladjami in avtobusi že od oktobra zgrinjajo v Savdsko Arabijo, in da bi se izognili tragičnim dogodkom, kot je bilo leta 2006, ko je množica poteptala 364 ljudi, so oblasti zgradile novo pešpot, ki je visoka pet nadstropij in bo zdaj omogočila lažji pretok ljudi. Ker število romarjev vsako leto narašča, so se oblasti lotile tudi povečanja zmogljivosti velike mošeje v Meki, ki sicer sprejme milijon ljudi, v prihodnosti pa jih bo še dodatnih 300.000.
Romanje v Meko je eden izmed petih stebrov islama in v skladu s Koranom se mora vsak odrasli musliman, ki je fizično sposoben in si lahko to prvišči, vsaj enkrat v življenju odpraviti na pot v rojstni kraj preroka Mohameda.
Ob prihodu v Meko udeleženci romanja, ki se imenujejo hadžiji, opravijo več obredov, s katerimi se spomnijo življenja Abrahama in Hagar. Tako morajo najprej štirikrat obkrožiti kocko znotraj Velike mošeje v Meki v širšem krogu, nato pa še trikrat počasneje in bližje kocki, vse v nasprotni strani urinega kazalca. Temu se reče tavaf. Nato sledi sedemkratna hitra hoja med Safo in Marvo, hriboma v bližini, s čimer se spomnijo Hagarinega divjega iskanja vode iz zamzamskega vodnjaka, preden ji ga je pokazal Alah.
Ta dva obreda se imenujeta umra, včasih pa ju imenujejo tudi mali hadž. Večina vernikov ob tem pije vodo iz omenjenega vodnjaka in si odstriže nekaj las, a to dvoje ne predstavlja uradnega dela rituala. Nekateri verniki se odločijo, da bodo obiskali še sveto mesto Medino, čeprav to ni del uradnega hadža. Tam obiščejo Prerokovo mošejo in Mohamedovo grobnico ob mošeji.
Al hadžul ali veliki hadž navadno sledi noči ali nočem, ki so jih verniki preživeli v Medini. Da verniki izpolnijo hadž, morajo opraviti tri dolžnosti. Prva je obisk gore Arafat, kjer morajo ostati celo popoldne, dokler se ne spusti tema. Krožna pot do gore, kjer je imel po muslimanskem izročilu prerok Mohamed svojo zadnjo pridigo, po nekaterih podatkih traja od tri do pet dni. Med obiskom gore ni nobenih predpisanih dejavnosti, večina vernikov pa se takrat pogovarja z Alahom in razmišlja o svojem življenju.
Ko se vrnejo z gore Arafat, se verniki namenijo do mesta Mine, ki leži v bližini Meke, kjer poteka kamenjanje hudiča. Verniki s planote Muzdalifa poberejo kamenje in ga mečejo v tri stebre v Mini. Ti stebri predstavljajo hudiča - pri prvem in največjem je hudič Abrahama preizkušal zaradi žrtvovanje Išmaela, pri drugem je preizkušal Hagar, pri tretjem pa je skušal Išmaela prepričati, naj se ne žrtvuje. Vsakič je bil zavrnjen, metanje kamenja pa predstavlja te zavrnitve.
Kamenjanju hudiča sledi še drugi tavaf okoli kocke v Veliki mošeji v Meki. Veliko moških si po kamenjanju obrije glavo, ženske pa si odstrižejo koder las. S tem simbolično nakažejo vnovično rojstvo, saj so s sodelovanjem na hadžu očiščeni vseh grehov.
Tragična obletnica
Letošnji hadž mineva tudi ob 30. obletnici enega najhujših napadov v zgodovini Savdske Arabije. Leta 1979 je skupina islamskih skrajnežev zajela veliko mošejo v Meki in savdskim varnostnim silam je šele po dveh tednih in pomoči francoskih pripadnikov posebnih enot uspelo vdreti v mošejo. Epilog je bil tragične, saj je v spopadu umrlo več sto ljudi.
Pred hadžem so letos izbruhnile napetosti med Savdsko Arabijo in Iranom, potem ko sta vrhovni iranski verski voditelj ajatola Ali Hamenej in predsednik Mahmud Ahmadinedžad očitala savdskim oblastem, da so grdo ravnale z okoli 65.000 pretežno šiitskimi verniki. Savdska Arabija je to odločno zanikala in Teheran pozvala, da svetega dogodka ne zlorablja v politične namene.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje