Z Gruzijci delimo tudi legendo o argonavtih, Jazonu in zlatem runu, glavne ulice oboji poimenujemo po svojem najbolj znanem pesniku, stavimo na turizem, neokrnjeno naravo, vino in kulinariko. Tudi Gruzijci se radi pohvalijo s tem, da lahko dopoldne smučajo visoko v gorah in se popoldne namakajo v morju. Veliko skupnega imamo torej s to kavkaško državo, ki privablja vse več Slovencev. Tudi gospodarstvenike, kar smo se prepričali na kraju samem.

Vse skupaj se je začelo sredi noči na letališču v Tbilisiju. Ob pol štirih zjutraj so namreč poleg nekaj novinarjev, ki smo tja prišli s popolnoma drugim namenom, v glavnem mestu Gruzije pristali tudi člani gospodarske delegacije iz Slovenije. Prišli so na gruzijsko-slovenski poslovni forum in novinarska žilica nam ni dala miru, dokler jih nismo naslednji dan našli v enem od tbilisijskih konferenčnih centrov. Predstavniki devetih slovenskih in več kot dvajsetih gruzijskih podjetij so na pobudo gospodarskih zbornic obeh držav iskali nove možnosti za gospodarsko sodelovanje. Zbornici sta namreč lani podpisali sporazum o sodelovanju in zanimanje za povečano dvostransko menjavo med državama se povečuje. Čeprav ta že zdaj ni zanemarljiva, poudarja Vanja Bele iz Centra za mednarodno poslovanje na Gospodarski zbornici Slovenije. Slovenija namreč v Gruzijo izvozi za dobrih 21 milijonov evrov, uvozi pa za dobrega pol milijona evrov blaga. Naši glavni izvozni artikli so farmacevtski izdelki, določene vrste hrane, gume in pralni stroji oz. gospodinjski aparati, večji del Gorenjevi. Na uvozni strani so visoko gruzijska vina, ta Slovenci dokaj dobro poznamo.

Še zdaleč pa farmacevtski izdelki in bela tehnika ne predstavljajo vsega gospodarskega sodelovanja med državama, je povedal Uroš Hubat iz podjetja Trimo: "Tu smo izvedli že kar nekaj projektov, trenutno delamo pri plinovodu Tanap, ki gre iz Azerbajdžana v Turčijo. Naše bodo kompresorske postaje. S projektom sodelujemo že v Azerbajdžanu na platformi Shah-Deniz, kjer se ta plinovod začenja. Gruzijski trg je precej zahteven, predvsem zaradi bližine Turčije in hude konkurence pričakujejo zelo nizke cene, kar je včasih težko izvedljivo. Gruzijci so vezani predvsem na turški trg, Turki so tu zelo agresivni, tudi z Rusijo so se odnosi normalizirali, tako da precej poslujejo tudi z Rusi. In danes me je presenetilo, ko so gruzijski predstavniki povedali, da so podpisali trgovinski sporazum celo s Kitajci."

Gruzija je že od nekdaj trgovala z mnogo deželami in imperiji, saj ji geografska lega na stiku Evrope in Azije ter ob Črnem morju zagotavlja odlično izhodišče in stik s svetom. Kavkaz je bogato nahajališče rud, ugodne klimatske razmere zagotavljajo intenzivno kmetovanje in seveda pridelavo vina. Po planskem gospodarstvu v času Sovjetske zveze je osamosvojitev države leta 1991 povzročila propad številnih gospodarskih panog, razmere so še poslabšali vojaški spopadi v Južni Osetiji in Abhaziji. Danes pa je gruzijsko gospodarstvo eno najhitreje rastočih gospodarstev v regiji. Hitro povečuje blagovno menjavo z Evropsko unijo, kamor gre slaba tretjina gruzijskega izvoza, v prvem četrtletju letos pa se je povečala skoraj za polovico. Uvoz se sicer povečuje počasneje, a ga je za devet milijard, trikrat več kot izvoza. Gospodarska rast je približno triodstotna, BDP stabilno raste. Država ima zelo dobro razvit bančni sistem, e-storitve, največji potencial gruzijskega gospodarstva pa v zadnjih letih predstavlja turizem.

David Nozadze, turistični vodnik in organizator potovanj po Gruziji, ponosno pove, da obisk turistov že nekaj časa strmo raste: "V Evropi je Gruzija vse bolj prepoznavna, vse več je letalskih povezav z nizkocenovnimi prevozniki. Poleg Evropejcev je vse več obiskovalcev tudi z Bližnjega vzhoda, iz Dubaja, Katarja, ti šele zdaj odkrivajo Gruzijo. Tudi Rusi se počasi vračajo, raste torej zanimanje na različnih trgih. Tako smo imeli lani že več kot šest milijonov obiskovalcev. Nekatere pokrajine so res zelo odročne in tam so ljudje začeli odpirati gostišča, ponujati sobe, na primer v malih vasicah, kot sta Mestia ali Kazbegi. In dejansko živijo od turizma oz. ta predstavlja glavni del njihovega prihodka. Poleg tega je Gruzija destinacija za vse letne čase, poleti je priljubljeno pohodništvo, gorništvo, pozimi na naša smučišča prihajajo Ukrajinci, Rusi, Poljaki, Slovaki ... Turiste navdušijo najprej narava, gore, obenem pa mi – ljudje, naša kultura in naša gostoljubnost, naša hrana ... Še vedno smo dokaj nepoznani in neraziskani, torej nekaj novega, vznemirljivega, drugačnega. Gruzijci verjamemo, da prav gostoljubnost poganja svet, in pri nas ne gre le za naravne lepote, ampak za lepoto, ki jo s svojim odnosom ustvarimo ljudje."

Seveda pri tem ne gre brez neskončnih pojedin s kopico odličnih gruzijskih jedi, predvsem pa ne brez vina. Vino je glavni ambasador dežele, imajo celo Nacionalno agencijo za vino – njena naloga je bedeti nad kakovostjo vina, podeljevanje certifikatov pravemu gruzijskemu vinu in žganju ter promocija in popularizacija vina na strateških trgih. To so trenutno zlasti Velika Britanija, Poljska, Kitajska, baltske države, ZDA in Japonska, nekdanje sovjetske države pa gruzijsko vino že dolgo dobro poznajo. Tudi vinske kleti in vinske ture so del razvijajočega se turizma. Poleg tega se lahko pohvalijo še s številnimi mineralnimi in termalnimi vrelci, črnomorsko riviero, že omenjenimi smučišči in kulturnim turizmom.

Vabijo tudi s kulturnimi dogodki
Dokaj nova stvar, ki naj bi privabila turiste, so mnogi kulturni dogodki, predvsem glasbeni festivali, ki ponujajo različne glasbene zvrsti – od elektronske do ljudske in eksperimentalne glasbe. Eden takih se začne sredi julija. Gem Fest je največji festival elektronske glasbe v regiji, letos naj bi ga obiskalo med osemdeset in sto tisoč ljudi, zlasti iz okoliških držav, zaradi nizkocenovnih letalskih prevozov pa tudi iz Evrope. Predstavnica organizatorjev Ekaterina Sigua se je pohvalila, da s festivalom, ki odpira vrata 14. julija, pravzaprav postavljajo Guinnessov rekord kot najdaljši tovrstni festival na svetu. "Poleg glasbe pripravljamo športne aktivnosti, bogat spremljevalni program, raznoliko gostinsko ponudbo ... Ljudje bomo imeli povsod možnost izbire. Enomesečni festival je seveda velik zalogaj, za ljudi pa je zelo zanimiv, ker bo prav vsak našel kaj zase. Ponujamo različna prizorišča, številne odre z različnimi nastopajočimi – pridružila se nam bodo številna svetovno znana imena elektronske glasbe, saj imajo ljudje različen glasbeni okus, in to delamo zanje. Imamo močno podporo gruzijskih oblasti, celo predsednik vlade je navdušen nad Gem Festom. Pomagajo nam na različne načine, z izgradnjo turistične infrastrukture, na prizoriščih z gradnjo stranišč, tušev za udobnejše bivanje obiskovalcev festivala. Smo namreč tudi del širšega projekta Check in Georgia, ki ga spodbuja turistična administracija."

Turizem torej ni le glavni izvozni produkt, ampak tudi vladna prioriteta. V stari gruzijski prestolnici Mtsketi je vlada plačala celo prenovo zunanjosti hiš ob glavni ulici, da so vse ostale v istem slogu. Anakliji, ki je do zdaj zelo zaostajala za glavnim gruzijskim obmorskim letoviščem Batumijem, je festival Gem Fest prinesel tri nove hotele, novo cesto in mnogo druge dobrodošle infrastrukture. Prebivalci mesta in okolice so se udeležili šolanja, kako uspešno oddajati sobe in poskrbeti za turiste, 120 jih svoje prenočitvene zmogljivosti že uspešno trži na portalih Booking.com in AirBnB. Turizem v Gruziji ustvari okoli 11 odstotkov bruto družbenega prihodka (pri nas 13), lanski rekorden obisk z 19 odstotki povečanim prilivom turistov je prvič prinesel tudi več kot dve milijardi dolarjev zaslužka.

Tako kot Slovenija in Ljubljana se tudi Gruzija in Tbilisi zadnja leta večkrat znajdeta na različnih seznamih, na primer najbolj varnih držav ali "evropskih mest, ki jih morate obiskati, čeprav ne bi nikoli pomislili nanje". Prav tako je Gruzija že visoko na mednarodnih lestvicah gospodarske konkurenčnosti in kazalnikov mednarodnih investicij. Tam je dokaj preprosto poslovati, registrirati podjetje, dobiti vsa dovoljenja, za tuje investitorje so zmanjšali birokracijo in bolje zaščitili njihove pravice. Mimogrede, podjetje lahko registrirate in začnete poslovati v pičlih 12 minutah. Nizka stopnja kriminala, skoraj ničelna korupcija, liberalni pravni okviri, do podjetij prijazna davčna politika, fleksibilna delovna zakonodaja in še sveže podpisani mednarodni trgovinski sporazumi vse bolj privlačijo tuj kapital.

Poleg turizma so pomembni sektorji še energetika, logistika, kmetijstvo, bančništvo in prav vsi se hitro razvijajo. Mlada, izobražena in cenovno konkurenčna delovna sila zagotavlja nizke stroške dela. Tudi do fizičnih oseb je Gruzija davčno bolj prijazna kot Slovenija, dohodki so obdavčeni 20-odstotno, socialnih prispevkov ne poznajo. So pa plače tam precej nižje, povprečna znaša 360 evrov. Cene so temu primerne, zato ne preseneča, da Gruzijo kot zanimivo počitniško destinacijo vse bolj odkrivamo tudi Slovenci. Morda le za vtis: kilogram kruha stane 70 centov, prav toliko liter neosvinčenega bencina, za smučarsko vozovnico boste plačali med 7 in 15 evrov.

Andreja Čokl, 1. Program Radia Slovenija