Po Guterresevih besedah se svet spoprijema z "jedrsko nevarnostjo, kakršne ni bilo od vrhunca hladne vojne". "Danes je človeštvo le en nesporazum, en napačen izračun oddaljeno od jedrskega uničenja," je dejal Guterres ob začetku 10. pregledne konference NPT-ja. Ob tem je omenil vojno v Ukrajini, pa tudi napetosti na Korejskem polotoku in Bližnjem vzhodu, ter izrazil bojazen, da bi se krize "z jedrskim podtonom" lahko zaostrile.

"Do zdaj smo imeli izjemno srečo. Vendar sreča ni strategija. Prav tako ni zaščita pred geopolitičnimi napetostmi, ki bi prerasle v jedrski spopad," je dodal generalni sekretar ZN-a in pozval države, naj "usmerijo človeštvo na novo pot v svet brez jedrskega orožja". Kot je dejal, je njegova odprava edino zagotovilo, da to ne bo nikoli uporabljeno.

Putin: V jedrski vojni ni zmagovalcev

Uvodni nastopi večine govornikov na konferenci so sicer kritizirali grožnje Rusije z uporabo jedrskega orožja v primeru posredovanja Nata v Ukrajini. ZDA, Velika Britanija in Francija so obenem v skupni izjavi obnovile zavezo, da bodo preprečile nadaljnje širjenje jedrskega orožja, k čemur so se januarja zavezale skupaj s Kitajsko in Rusijo. Vse tri države so obenem pozvale Rusijo, naj spoštuje mednarodne zaveze iz NPT-ja in naj preneha "neodgovorno in nevarno jedrsko retoriko ter ravnanje".

ZDA je predstavljal ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je v svojem nastopu Rusijo obtožil, da ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje – ta je pod ruskim nadzorom že od marca – uporablja kot vojaško oporišče, iz katere sproža napade na ukrajinske cilje. "Rusija uporablja elektrarno kot vojaško oporišče za streljanje na Ukrajince, ki ne morejo in ne bodo streljali nazaj, saj bi lahko po nesreči zadeli jedrski reaktor ali skladišče visokoradioaktivnih odpadkov," je dejal.

Rusko invazijo v Ukrajini je Blinken označil kot neposreden napad na sistem neširjenja jedrskega orožja, saj da je v nasprotju z varnostnimi jamstvi, ki jih je Moskva leta 1994 dala Kijevu in v zameno za katera se je Ukrajina odpovedala lastnemu jedrskemu arzenalu, ki ga je podedovala od nekdanje Sovjetske zveze. Rusija po njegovem mnenju pošilja "najhujše mogoče sporočilo" tistim državam, ki razmišljajo o tem, ali potrebujejo jedrsko orožje za lastno obrambo.

A ruski predsednik Vladimir Putin je v sporočilu ob začetku konference zatrdil, da Rusija ne bo tista, ki bo prva začela jedrsko vojno. Kot je zapisal, v jedrski vojni zmagovalcev ni in take vojne ne bi smel nihče nikdar začeti.

"Kot članica NPT-ja se Rusija dosledno ravna po črki zakona in duhu pogodbe," je zapisal Putin v pismu udeležencem konference. "Izhajamo iz dejstva, da v jedrski vojni ne more biti zmagovalcev in se je ne bi smelo nikdar sprožiti." Kot je zatrdil, Rusija izpolnjuje vse zaveze iz NPT-ja in jih bo tudi v prihodnje.

Tanja Fajon v podporo Ukrajini

Konference v New Yorku se udeležuje tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je v svojem prvem ministrskem nastopu na sedežu ZN-a opozorila, da se Evropa zaradi ruskega napada na Ukrajino spoprijema z največjim poslabšanjem varnostnega položaja, in pozvala Rusijo, naj preneha s sovražnostmi ter se umakne z ukrajinskega suverenega ozemlja.

"Slovenija bo še naprej podpirala Ukrajino in njeno pravico do samoobrambe," je dejala in pozdravila današnji odhod prve ladje z ukrajinskim žitom iz Odese, kar je po njenih besedah znak, da je dialog mogoč.

Rusijo je še pozvala, naj preneha groziti z jedrskim orožjem, vse države, ki tega še niso storile, pa, da se pridružijo NPT-ju kot države brez jedrskega orožja. Slovenija ostaja zavezana svetu brez jedrskega orožja, je dejala in med drugim izrazila podporo nadaljevanju pogajanj o jedrskem razoroževanju med ZDA in Rusijo, v katera bi se morala vključiti tudi Kitajska.

Slovenijo je predstavila kot državo z močnim civilnim jedrskim programom, ki namerava pri mirni uporabi jedrske tehnologije in znanosti pomagati tudi drugim. Omenila je slovensko kandidaturo za Varnostni svet ZN-a za obdobje 2024–2025, pozvala Severno Korejo, naj se jedrsko razoroži, in izrekla trdno podporo pogajanjem o obnovi iranskega jedrskega sporazuma.

Vrsta dvostranskih pogovorov Tanje Fajon

Fajon ima v New Yorku še predvidena srečanja s kolegom iz Bangladeša Abdulom Momenom, ameriškim zunanjim ministrom Anthonyjem Blinknom in generalnim sekretarjem ZN-a Antoniem Guterresem.

V torek se bo udeležila zasedanja na visoki ravni v okviru stockholmske pobude, predvidoma pa se bo srečala tudi s kolegico iz Belgije Hadjo Lahbib, namestnikom zunanjega ministra Vietnama Kimom Ngocom Hajem in švicarskim predsednikom Ignaziem Cassisom.

Ministrica bo obisk v New Yorku izkoristila tudi za lobiranje za najpomembnejši projekt Slovenije trenutno v ZN-u, to je kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a v obdobju od januarja 2023 do januarja 2025.

Slovenija je bila do zdaj le enkrat članica VS-ja ZN-a, in sicer od januarja 1998 do januarja 2000, ko je njeno misijo pri ZN-u vodil nekdanji predsednik države Danilo Türk. Za članstvo se je nato znova potegovala za obdobje od januarja 2012 do januarja 2014, vendar je takrat izgubila volitve proti Azerbajdžanu.

Tokrat je nasprotnica Slovenije na volitvah Belorusija, ki je zaveznica Rusije v napadu na Ukrajino, zato je zahodne države na čelu z ZDA nočejo videti v najpomembnejšem organu ZN-a, ki odloča o miru in varnosti po svetu.

Indija, Izrael in Pakistan niso podpisniki

Namen NPT-ja, ki ima 191 članic in velja od leta 1970, je preprečiti širjenje jedrskega orožja in tehnologije, krepiti sodelovanje pri miroljubni rabi jedrske energije ter pospeševati cilj doseganja jedrske in siceršnje razorožitve.

Štiri države članice ZN-a se NPT-ju niso nikdar pridružile, od tega imajo jedrsko orožje tri: Indija, Izrael in Pakistan. Četrta država je Južni Sudan.

Stalne članice VS-ja ZN-a (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija) so 22. januarja letos podale skupno izjavo, v kateri ugotavljajo, da jedrske vojne ni mogoče dobiti, zato do nje preprosto ne sme nikoli priti.

A ne glede na to je režim neširjenja jedrskega orožja danes na zelo majavih nogah. Putin je zagrozil z jedrskim orožjem, če bi zveza Nato posredovala v Ukrajini, Iran je po enostranski odločitvi Donalda Trumpa o odstopu ZDA od jedrskega sporazuma vse bližje lastnemu jedrskemu orožju, Kitajska in Severna Koreja krepita svoja jedrska arzenala.

ZDA in Rusija so medtem prekinile pogajanja o zmanjšanju zalog jedrskega orožja. Deseta pregledna konferenca NPT-ja, ki bo potekala od 1. do 26. avgusta v New Yorku, se tako ne začenja obetavno.

Generalna podsekretarka ZN-a za razorožitev Izumi Nakamitsu je NPT poudarila kot steber svetovnega varnostnega sistema, še posebej po grožnji Rusije, da bi lahko uporabila jedrsko orožje, če bi jo Nato napadel v Ukrajini.

Države pogodbenice imajo pregledno konferenco NPT-ja na vsakih pet let. Zadnja bi morala potekati leta 2020, vendar so jo zaradi pandemije covida-19 odpovedali.

Pregledna konferenca je tako nazadnje potekala leta 2015, ko se državam ni uspelo dogovoriti o sklepni izjavi, kar se lahko zgodi tudi tokrat. Čeprav se še posebej države z jedrskim orožjem zavedajo, da jim ni v interesu, da ga dobi še kdo drug, so prav nesoglasja med njimi po navadi kriva za težave.