Na mednarodni dan človekovih pravic, 10. decembra, bo v ospredju 75 let splošne deklaracije človekovih pravic, ki so jo v Združenih narodih (ZN) sprejeli na ta dan daljnega leta 1948.

Varuh Peter Svetina ob mednarodnem dnevu opozarja, da se svet z napredkom in razvojem spopada z vse številčnejšimi krizami. Pri tem je v poslanici poudaril, da je človeška vrsta ravno zaradi solidarnosti in skrbi za drugega skozi zgodovino preživela številne kritične trenutke.

Svetina je poudaril, da je solidarnost predvsem odnos s človekom v stiski. Je empatija, srčnost, pravičnost, odgovornost drug za drugega, zaščita sočloveka, skrb za njegov blagor in skupnostna skrb. Prepričan je, da ima odgovornost za to država in posamezniki, enačaj obeh odgovornosti pa je spoštovanje dostojanstva.

Krize po njegovem opozorilu prinašajo številne tragične zgodbe, a nas hkrati dramijo in ponujajo razmislek. Poplave, ki so Slovenijo prizadele poleti, so imele zagotovo takšen vpliv, meni.

Svetina: Naredimo konec delitvam in na prvo mesto postavimo človeka

Po varuhovih besedah imamo odgovornost, da presežemo ustaljene vzorce, saj bomo lahko zgolj tako uspešno prebrodili obstoječe in nove krize, ki jih v prihodnosti verjetno ne bo manjkalo.

Prepričan je, da ni edini z mnenjem, da lahko prebujenje, ki nam ga prinesejo težki dogodki, prelijemo v širše delovanje in udejstvovanje. "Ob krizah nam to izjemno uspeva, ko minejo, malce manj, še manj, ko nanje gledamo s časovne distance. Vedno znova in znova se moramo opominjati, kako uspešni smo bili takrat, ko smo bili sposobni odgovore na izzive iskati v sodelovanju. Ko smo uspeli pozabiti na politične, zgodovinske, verske, socialne, materialne in vse ostale delitve in na prvo mesto postaviti človeka v stiski, sočutje in solidarnost," je navedel.

Guterres: Dostojanstvo in pravice vseh ljudi so enake

Guterres pa v svoji poslanici vidi ikonično začetno poved splošne deklaracije, da se vsi ljudje rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice, danes ravno tako pomembno kot ob sprejetju deklaracije. Splošna deklaracija je po njegovem zemljevid, ki pomaga končati vojne, zaceliti delitve in spodbujati življenje miru in dostojanstva za vse.

"Toda svet izgublja tla pod nogami. Konflikti so prepogosti. Revščina in lakota naraščata. Neenakosti se poglabljajo. Podnebna kriza je kriza človekovih pravic, ki najbolj škodi prav najbolj ranljivim," je poudaril.

Ugotavlja, da avtoritarizem narašča, državljanski prostor se krči, mediji pa so tarča napadov z vseh strani. Enake pravice in enaka obravnava spolov medtem ostajajo oddaljen sanjski cilj, reproduktivne pravice žensk se potiskajo v ozadje, je kritičen. Splošna deklaracija pa po njegovem opozorilu kaže pot k skupnim vrednotam in pristopom, ki lahko pomagajo rešiti napetosti ter ustvariti varnost in stabilnost.

Guterres države poziva k spoštovanju človekovih pravic

Ko si prizadevamo posodobiti globalne okvire delovanja in jih narediti bolj učinkovite za 21. stoletje, morajo imeti človekove pravice pri tem po njegovem prepričanju edinstveno in osrednjo vlogo. Pozval je vse države članice, da ob 75. obletnici sprejetja deklaracije in v pripravah na vrh o prihodnosti naslednje leto okrepijo svojo zavezanost večnim vrednotam iz splošne deklaracije.

Hkrati je ljudi po svetu pozval k vsakodnevnemu spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic za vsakogar in povsod.

Ob mednarodnem dnevu in obletnici sprejetja deklaracije je bilo v Sloveniji v minulih dneh več dogodkov. Varuh Svetina je v petek pripravil slavnostni sprejem. Zagovornik načela enakosti pa je v četrtek organiziral okroglo mizo, na kateri so pozvali k spoštovanju pravic invalidov.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je skupaj s fakulteto za družbene vede in Društvom za Združene narode za Slovenijo v torek organiziralo okroglo mizo ob 75. obletnici sprejetja deklaracije. V pogovoru so večkrat poudarili, da je razvoj človekovih pravic proces, ki se ne sme nikoli končati.

Na petkovi okrogli mizi v organizaciji svobodnih sindikatov so poudarili, da so pravice zaposlenih človekove pravice. V tej smeri gredo po njihovem tudi zadnje zakonodajne rešitve, kot sta noveli zakonov o delovnih razmerjih in o evidencah delovnega časa.
Amnesty International Slovenije pa je v petek v središču Ljubljane v okviru globalne akcije Pišem za pravice zbirala podpise peticij za tiste, ki so jim po vsem svetu kršene pravice.

75 let splošne deklaracije o človekovih pravicah

Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je Generalna skupščina ZN-a sprejela 10. decembra 1948 v Parizu, je prvič na univerzalni ravni zapisala pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na njihove okoliščine. Z njo je bilo prvič v mednarodni skupnosti priznano, da ima vsak človek prirojeno dostojanstvo in enake ter neodtujljive pravice in da je to dejstvo podlaga za svobodo, pravičnost in mir na svetu.

Generalna skupščina ZN-a je 10. december v spomin na sprejetje splošne deklaracije razglasila tudi za mednarodni dan človekovih pravic.