Zadnji dan sklepne izjave tožilstva je tožilec Mathias Marcusen pozval sodnike, naj odločijo, da je Šešelj kriv po vseh devetih točkah obtožnice, ki ga bremenijo zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, ker je dokazano kriv hudih zločinov "tako po obsegu kot njihovi gnusni naravi".

"Njegova protipravna dejanja so dramatično spremenila etnično sestavo občin, ki si jih je vzel za tarčo," je dejal tožilec in pojasnil, da je šlo za večnarodne skupnosti, ki so postale srbske.

Po besedah Marcusna Šešljevi zločini zaslužijo kazen, ki ustreza njihovi teži, medtem ko olajševalnih okoliščin ni. Olajševalna okoliščina ni niti to, da se je vodja radikalcev leta 2003 prostovoljno predal haaškemu sodišču, saj je to moral storiti v skladu z zakoni.

"Še več, njegovega obnašanja v priporu in na sodišču ne moremo obravnavati kot olajševalno okoliščino," je dejal Marcusen in izpostavil, da je Šešelj sojenje uporabil za politične govore.

Netil sovraštvo do Nesrbov
Obtožnica Šešlja bremeni "sovražnega govora in propagande sovraštva", načrtovanja, ukazovanja in vzpodbujanja pri načrtovanju ali izvrševanju pregona Hrvatov, Bošnjakov in drugih nesrbskih civilistov v okviru združenega zločinskega dejanja, katerega cilj je bila vzpostavitev Velike Srbije.

Obtožen je, da je v okviru tega cilja novačil prostovoljce Srbske radikalne stranke, jih indoktriniral s sovraštvom do Nesrbov, organiziral in poslal na bojišča.

Šešelj, ki mu v Haagu sodijo od novembra 2007, je v haaških zaporih vse od predaje sodišču leta 2003. Od takrat je bil zaradi nespoštovanja sodišča, ker je v svojih knjigah objavljal podatke o zaščitenih pričah, obsojen že dvakrat - na 15 in 18 mesecev zapora, eno sojenje pa še poteka.