Za umik naj bi se najliberalnejši iranski predsednik po islamistični revoluciji pred 30 leti odločil, ker ne želi razdeliti reformistov in jih poenotiti proti predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu. Hatami, ki je bil predsednik med leti 1997 in 2005, naj bi po pričakovanjih podprl prav tako reformističnega Mira Hoseina Musavija, nekdanjega premierja med leti 1980 in 1988, ko je bil Iran zapleten v vojno z Irakom.

Hatami je kandidaturo napovedal pred dobrim mesecem. Kmalu je postalo jasno, da si vodilni iranski politiki ne želijo, da bi se vrnil na oblast. V nekem iranskem mestu so mu celo preprečili izvedbo političnega shoda pod pretvezo, da bi povzročil prometni zamašek.

"Privrženci Hatamija ne bodo volili Musavija"
Analitiki menijo, da bo Hatamijev umik kandidature izboljšal možnosti za vnovično izvolitev Ahmadinedžada, ki je bil v zadnjih štirih letih pogosto trn v peti Zahoda. "Hatami je želel preprečiti razkol med reformističnimi volivci. A njegova odločitev bo povečala možnosti za zmago Ahmadinedžada. Reformisti bodo poraženi. Musavi in Hatami imata različno družbeno ozadje. Privrženci Hatamija ne bodo zagotovo volili Musavija," meni politični aanalitik in univerzitetni profesor Husein Miršokuhi. Saed Lajlaz, urednik časopisa Sarmajeh, dodaja, da številni v Iranu Musavija ne vidijo kot reformista. "Tisti, ki so želeli svoj glas oddati reformističnemu kandidatu, ne bodo glasovali za Musavija."

Kritiki: Ahmadinedžad je zakrivil inflacijo
Kritiki Ahmadinedžadu očitajo, da je s svojim proti Zahodu naperjenim govorom in odnosom zaostril spor zaradi iranskega jedrskega programa. Obtožujejo ga še, da je s slabo gospodarsko politiko zakrivil naraščajočo inflacijo ter padec zaslužkov od prodaje nafte.

Na končno odločitev o naslednjem iranskem predsedniku naj bi najbolj vplivala odločitev iranskega vrhovnega verskega voditelja ajatola Alija Kameneja o tem, koga bo na volitvah podprl.

T. V.