Sojenje je deležno veliko pozornosti, že prvi dan pa so morali 72-letnega Habreja odstraniti iz sodne dvorane, potem ko je kričal, da je proces proti njemu "farsa".

"Dol z imperialisti! To je farsa gnilih senegalskih politikov. Afriški izdajalci. Denarnica Amerike," je po poročanju BBC-ja vzklikal Habre, ki so ga zaradi povzročanja nemira odvedli iz dvorane, sojenje pa se je začelo brez njega. Po uvodnih nagovorih se obtoženec ni hotel vrniti v dvorano, zato so sojenje prekinili.

Habre je v Senegalu v pridržanju že dve leti, vse odkar so ga junija 2013 po 25 letih prizadevanja, da bi ga pripeljali pred roko pravice, aretirali na njegovem domu v premožni soseski Dakarja. Čadske človekoljubne organizacije navajajo, da je bilo med letoma 1982 in 1990 v okviru režima, ki je podpiral nasilna zatrtja nasprotnikov in bil usmerjen proti nasprotnim etničnim skupinam, ki so jih imeli za grožnjo, ubitih 40.000 prebivalcev Čada, zaradi česar si je Habre pridobil vzdevek "afriški Pinochet" (po čilskem diktatorju Augustu Pinochetu).

Sojenje, ki so ga za več let preložili zaradi Senegala, je zgodovinsko in predstavlja svojevrsten precedens, saj so afriškim voditeljem za zločine do zdaj sodili na mednarodnih sodiščih. Nekateri aktivisti menijo, da bo poteza dokazala, da lahko Afrika sodno preganja svoje voditelje, ne pa, da se zgolj zanaša na Mednarodno sodišče (ICC). Poleg tega je Afriška unija postala vse bolj nastrojena do ICC-ja, saj meni, da si po krivici za tarče izbira Afričane.

Senegal in Afriška unija sta sicer decembra 2012 podpisala sporazum o ustanovitvi sodišča, ki bo Habreja pripeljalo pred roko pravice. Afriška unija je naložila Senegalu, da obravnava Habreja že leta 2006, a je še pod taktirko prejšnjega predsednika Abdoulayeja Wada država več let zavlačevala proces. Wade je bil nato na volitvah 2012 premagan.

Belgijska tožba
Habreju so zaradi obtožb o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti nameravali soditi tudi na sodišču v Belgiji, potem ko so trije Belgijci čadskega rodu leta 2000 proti njemu vložili tožbo zaradi samovoljnih aretacij, množičnih umorov in mučenja. Wadov naslednik Macky Sall je izročitev zavrnil, a ob tem pozval k organizaciji sojenja v Senegalu.

Gre za prvi primer kjer koli na svetu - ne le v Afriki - kjer bo sodišče neke države, v tem primeru Senegala, sodilo nekdanjemu vodji druge države, Čada, za domnevne zločine proti človekovim pravicam, je povedal odvetnik človekoljubne organizacije Human Rights Watch, Reed Brody.

Štirje preiskovalni sodniki so v 19 mesecih zaslišali okoli 2.500 prič in žrtev ter analizirali tisoče dokumentov. Med trimesečnim zaslišanjem bo pričalo okoli 100 prič. Habre, ki so ga danes do zatožne klopi privedli s silo, je povedal, da ne priznava sodnih pristojnosti, in razglasil, da ne on ne njegovi odvetniki v sojenju ne bodo sodelovali.