Na novo odprtem odseku Dalmatine, kot jo imenujejo Hrvati, je sedem viaduktov, po dva nadvoza in podvoza in štirje predori. Od cestninske postaje v Karamatićih do Ploč vas bo vodil petkilometrski odsek hitre ceste. Skupna vrednost del, v katero je vključena tudi povezava od Metkovića do meje z Bosno in Hercegovino, znaša 1,7 milijarde kun (223 milijonov evrov).

Bo EU podprl gradnjo mostu do Pelješca?
Najnovejši odsek, ki povezuje celino z jugom, so zaradi zahtevnega območja gradili več let. Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončić je ob odprtju povedal, da Hrvaška ne bo več gradila avtocest, razen v primeru skupnih projektov z Evropsko unijo. Tako je država z odprtjem odseka avtoceste do največjega dalmatinskega pristanišča v Pločah za zdaj sklenila gradnjo Dalmatine.

Ko se je leta 2000 pri Bosiljevu nedaleč od Karlovca začela gradnja Dalmatine proti jugu države, je bilo mišljeno, da bodo cesto gradili do Dubrovnika, a so medtem tak načrt opustili, tudi zato, ker na avtocesti večji del leta ne bi bilo dovolj prometa za pozitivno poslovanje. Po novem predvidevajo le "hitro cesto" proti skrajnemu jugu Hrvaške, kje jo bodo gradili, pa bo odvisno od tega, ali bo Evropska unija podprla gradnjo mostu proti polotoku Pelješcu.

Hrvaško je 13-letna gradnja Dalmatine stala približno 24,5 milijarde kun (3,2 milijarde evrov). Gradnjo avtoceste so spremljale številne afere, ki so govorile o tem, da so milijonski zneski namesto za gradnjo prometnice končali v žepih zasebnikov. Med osumljenimi so tudi nekateri izmed nekdanjih vodilnih ljudi javnih podjetij, ki so skrbela za gradnjo.

Bo najem zakrpal luknjo?
Hrvaška vlada bo sicer državne avtoceste prihodnje leto ponudila v najem, saj želi s tem zapolniti veliko luknjo v državni blagajni. V Banskih dvorih pričakujejo, da bo koncesionar za 50-letno upravljanje več kot 1.000 kilometrov avtocest v državni proračun prispeval dobre tri milijarde evrov. Kot poroča Vanja Vardjan, dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba, je gradnja hrvaških avtocest predvsem zaradi turizma potekala hitreje kot v Sloveniji, kar pa se je poznalo tudi pri zadolževanju. Hrvaški avtocestni javni dolg znaša več kot štiri milijarde evrov.

A vladin načrt želi z referendumom preprečiti Jadranko Kosor iz hrvaške socialno-liberalne stranke, ki trdi, da je treba le racionalizirati poslovanje avtocest. Kosor trdi, da Slovenija s polovično dolžino avtocest od cestnin pobere 10 odstotkov več denarja kot Hrvaška. Hrvaška sicer že ima izkušnje z zasebnim upravljanjem avtocest. Odsek Zagreb-Macelj je namreč v večinski lasti avstrijskega podjetja, kar pa se pozna predvsem pri cestninah. Za dobrih 50 kilometrov od Maclja cestnina znaša sedem evrov, pol manj bi za enako dolžino odšteli na avtocesti v lasti hrvaške države. Z zasebnimi najemniki bi se prihodnje leto na Hrvaškem torej gotovo povišale tudi cestnine, dodaja Vardjan.