Predsedniki vlad in držav članic Unije, med njimi premier Robert Golob, so podprli ta teden predstavljeni načrt Evropske komisije za "ponovno oborožitev Evrope".

Komisija namerava v okviru načrta vzpostaviti nov finančni instrument EU-ja, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v vojske.

Sredstva bodo po besedah predsednice komisije Ursule von der Leyen namenjena zmogljivostim, kot so protizračna in protiraketna obramba, letalniki, rakete ter topništvo.

Voditelji so Svet EU-ja, v katerem so zastopane države članice, pozvali, naj ta predlog obravnava prednostno. Predlog pravne podlage za instrument mora sicer komisija še predstaviti.

Predvideno lažje večanje vojaških izdatkov

V okviru načrta bo Bruselj predstavil še predlog za sprožitev t. i. nacionalne odstopne klavzule v okviru evropskih javnofinančnih pravil. To bo članicam omogočilo zvišanje proračunskih vojaških izdatkov, ne da bi bil proti njim sprožen postopek presežnega primanjkljaja, je v torek ob predstavitvi načrta povedala von der Leyen.

Če bodo v štirih letih vse članice postopoma povečale izdatke za obrambo za 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, bo to pomenilo 650 milijard evrov dodatnih naložb, so pojasnili uradniki EU-ja. Odstopanje od fiskalnih pravil bo namreč mogoče samo za vojaške potrebe.

Skupno bi tako lahko z načrtom po navedbah Bruslja mobilizirali skoraj 800 milijard evrov naložb v vojske.

Predsedniki vlad in držav članic so v danes sprejetih sklepih o obrambi pozvali še k spremembi politike Evropske investicijske banke (EIB) glede posojanja vojaški industriji.

Scholz predlaga odstopanje od fiskalnih pravil

Pred srečanjem je več evropskih vlad sporočilo, da bodo povečale vojaška sredstva Ukrajini, razpravo o povečanju vojaških izdatkov so napovedali tudi v nemškem spodnjem domu parlamenta.

Nemčija se ob tem zavzema za dolgoročnejše odstopanje od fiskalnih pravil. Nemški kancler Olaf Scholz je ob prihodu na srečanje dejal, da je treba zagotoviti, da lahko države same razširijo svoja vojaška prizadevanja, ne da bi jih pri tem ovirala evropska pravila v povezavi z njihovim fiskalnim okvirom.

Vendar "ne samo za naslednje leto ali dve, ampak da se dolgoročno zagotovi, da lahko države za obrambo porabijo toliko, kot se njim, njihovim prijateljem in zaveznikom zdi primerno", je dejal.

"Zato moramo dolgoročno spremeniti evropska pravila v skladu s tem, o čemer trenutno razpravljamo v Nemčiji," je dejal Scholz.

Tusk: Evropa mora sprejeti oboroževalno tekmo

Tudi poljski premier Donald Tusk se strinja, da morajo EU in njegove članice okrepiti svoje vojaške sposobnosti in povečati izdatke za vojsko.

Vojna v Ukrajini, nov pristop ameriške administracije do Evrope in oboroževalna tekma, ki jo je začela Rusija, po mnenju Tuska predstavljajo povsem nove izzive za Evropo. "Evropa mora sprejeti to oboroževalno tekmo in mora v njej zmagati," je dejal poljski premier.

Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je sporočila, da bi Švedska kot najmlajša članica zavezništva Natu prispevala do osem bojnih letal Jas Gripen, ki bi svoje naloge opravljala v zračnem prostoru Poljske.

Norveški predsednik vlade Jonas Gahr Stoere je v parlamentu dejal, da bi morala Norveška znatno povečati finančno pomoč Ukrajini. Norveški parlament se je lani strinjal, da se za vojaško in civilno podporo Ukrajini v letu 2025 nameni 35 milijard norveških kron (okoli 3,2 milijarde evrov), skupni finančni okvir, imenovan program Nansen, pa naj bi se od leta 2023 do 2030 povečal na 155 milijard kron.

Zelenski voditeljem EU-ja predstavil korake, ki naj bi bili potrebni za mir

Voditelji EU-ja so razpravljali tudi o okrepitvi podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je voditeljem držav članic EU-ja na vrhu v Bruslju predstavil korake, ki so po mnenju Kijeva potrebni za mir v Ukrajini. Med drugim je pozval k podpori premirju v zraku in na morju.

"Ukrajina ne samo, da je pripravljena narediti korake za mir, ampak jih tudi predlaga. Pozivam vas, da nas podprete pri tem – podprete Ukrajino in tiste evropske voditelje, ki pomagajo tlakovati pot do miru," je Zelenski povedal na izrednem vrhu EU-ja, ki je namenjen tudi razpravi o nadaljnji podpori Unije Ukrajini.

Voditelje članic EU-ja, ki se jim je zahvalil za "močno podporo", ki so jo izkazali Ukrajini, je pozval, naj podprejo zamisel o premirju v zraku in na morju, ki naj bi vodilo v mir v Ukrajini.

"Vsi morajo zagotoviti, da Rusija, edini vir te vojne, sprejme potrebo po njenem koncu. To se lahko dokaže z dvema oblikama tišine, ki se ju da preprosto vzpostaviti in nadzirati, torej nič napadov na energetsko in drugo civilno infrastrukturo, premirje za rakete, bombe in letalnike dolgega dosega, druga pa je premirje na vodi, torej nič vojaških operacij v Črnem morju," je dejal ukrajinski predsednik.

Naslednji korak bi bila vzpostavitev zaupanja, ki bi omogočilo pogajanja. K temu bi lahko med drugim prispevali z izpustitvijo vojnih ujetnikov, je še povedal Zelenski.

Poudaril je, da mora vsaka prekinitev ognja voditi v celovito in pravično rešitev, celovit sporazum o varnostnih jamstvih in konec vojne.

"Naj še enkrat poudarim, da Ukrajinci resnično želimo mir, a ne za ceno tega, da se odpovemo Ukrajini. Se je Rusija sposobna odpovedati vojni – to je vprašanje, na katero morajo odgovoriti kakršna koli pogajanja," je voditeljem članic EU-ja povedal ukrajinski predsednik.

Zagotovil jim je, da bo Kijev podrobnosti mirovnih načrtov in pogovorov delil z vsemi evropskimi narodi, ki jim pomagajo v vojni z Rusijo.

Zelenski je na današnjem izrednem vrhu Unije, ki poteka v senci spremenjene politike ZDA do vojne v Ukrajini in Evrope, pozdravil tudi načrt Evropske komisije za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. V okviru načrta namerava Bruselj vzpostaviti nov finančni instrument, vreden 150 milijard evrov, za naložbe v obrambo. Ukrajinski predsednik je pozval, naj pomemben del sklada namenijo proizvodnji orožja v Ukrajini.

Znova pa se je zavzel tudi za pospešitev procesa približevanja Ukrajine Uniji. Predsednike vlad in držav članic je pozval k odpravi blokade v pristopnih pogajanjih. Začetku vsebinske faze pogajanj najglasneje nasprotuje Madžarska.

Brez dogovora o nadaljnji podpori Ukrajini

"To je prelomni trenutek za Evropo in Ukrajina je del te družine," je ob prihodu na vrh predsednica komisije von der Leyen dejala novinarjem in dodala, da izredni časi zahtevajo ukrepe. Po njenih besedah mora Evropa Ukrajini omogočiti, da se zaščiti sama, in si prizadevati za trajni in pravični mir.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je današnji dan označil za "zelo pomemben trenutek" za krepitev evropske varnosti.

Voditeljem se medtem zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana ni uspelo dogovoriti o sklepih glede nadaljnje podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Orban nasprotuje predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu.

Orban je v sobotnem pismu predsedniku Evropskega sveta zapisal, da obstajajo "strateške razlike v pristopu do Ukrajine, ki jih ni mogoče premostiti".

Voditelji želeli pomiriti Zelenskega

Voditelji EU-ja so želeli pomiriti Zelenskega, da se lahko po burnem sestanku s Trumpom v Beli hiši še vedno zanese na Evropo. Vendar se članice EU-ja doslej niso mogle dogovoriti glede predloga visoke zunanjepolitične predstavnice EU-ja Kaje Kallas o znesku vojaške pomoči, ki jo bodo letos namenile Ukrajini.

Nekateri uradniki so predlagali, naj se Evropska unija zaveže, da bo letos zagotovila vsaj 20 milijard evrov, kot je storila leta 2024.

Načrt predvideva, da vsaka članica prispeva glede na velikost svojega gospodarstva, vendar se nordijske in baltske države ter Nizozemska pritožujejo, da nekatere večje države, kot so Francija, Italija in Španija, ne storijo dovolj.

Današnje zasedanje je potekalo v senci spremenjene zunanje politike ZDA pod vodstvom predsednika Trumpa, ki je ta teden po številnih kritikah na račun Zelenskega ustavil vojaško pomoč Ukrajini, pred tem pa je znova vzpostavil stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Iz Washingtona obenem prihajajo vse glasnejši pozivi, da bo morala Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost.

Krepitev obrambnih zmogljivosti zaradi spremenjene zunanje politike ZDA

Predsedniki vlad in držav članic EU-ja so o razmerah na terenu v Ukrajini in potrebah ukrajinske vojske sprva govorili z Zelenskim, nato pa še v ločeni razpravi.

Pričakovati je, da se bodo dotaknili tudi sodelovanja Kijeva in EU-ja v pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, ki so jih ZDA in Rusija začele same. Začeli pa naj bi tudi razpravo o tem, kakšno vlogo bi lahko Unija imela pri ohranjanju morebitnega premirja.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer dejal, da vztraja pri varnostnih zavezah Nata med Severno Ameriko in Evropo, vendar je tudi dejal, da mora Evropa prevzeti več odgovornosti za svojo varnost, in pred tem namignil, da ZDA ne bodo zaščitile zaveznice Nata, ki ne namenja dovolj sredstev za obrambo.

Njegova odločitev, da se od odločne ameriške podpore Ukrajini preusmeri k spravljivejšemu stališču do Moskve, je močno vznemirila evropske voditelje, ki Rusijo predstavljajo kot največjo grožnjo evropski varnosti.

Golob: Slovenija pripravljena sodelovati le v okviru ZN-a

Slovenija je pri vzdrževanju miru v Ukrajini pripravljena sodelovati zgolj v okviru Združenih narodov, je ob prihodu na vrh EU-ja povedal premier Golob. Poudaril je, da Slovenija ne bo sodelovala v morebitni koaliciji držav, ki bi skupaj prispevale k ohranjanju miru.

"Slovenija ne sodeluje v nobeni koaliciji voljnih in tudi ne bo sodelovala v koaliciji voljnih. Bomo pa, če bo stvar koordinirana skozi uradne institucije, kot so Združeni narodi, resno razmislili o sodelovanju pri vzdrževanju miru," je v Bruslju povedal premier. Vloga in mandat ZN-a sta namreč vedno jasno in demokratično določena, je poudaril.

Glede pogovorov o končanju vojne v Ukrajini med Rusijo in ZDA je medtem dejal, da pozdravlja "vse napore za dosego najprej prekinitve ognja in nato miru na vseh vojnih območjih po svetu". "Vendar pa takšne hitre rešitve včasih ne prinesejo trajnega miru," je povedal. Poudaril je še, da bo Evropa ključna za to, da bi zagotovili trajen mir v Ukrajini.

V "koaliciji voljnih" bi sodelovalo 20 držav?

Britanski uradniki so medtem sporočili, da je približno 20 držav zainteresiranih za sodelovanje v t. i. koaliciji voljnih, ki jo je na neformalnem vrhu o Ukrajini konec tedna napovedal britanski premier Keir Starmer in ki bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo.

Po navedbah uradnikov, na katere se sklicujeta BBC in francoska tiskovna agencija AFP, je v sredo potekalo srečanje partnerjev iz Evrope in skupnosti Commonwealth, na katerem so sodelovali predstavniki približno 20 držav, zainteresiranih za sodelovanje v koaliciji.

Pogovori so po besedah uradnikov v začetni fazi, zato še ni jasno, kako bo vsaka od zainteresiranih držav prispevala h koaliciji.

Britanski laburistični premier je medtem med današnjim obiskom v Liverpoolu dejal, da bo imelo Združeno kraljestvo vodilno vlogo pri zagotavljanju izvajanja morebitnega mirovnega dogovora. "Če bo dogovor sklenjen, ga bomo branili," je zatrdil, a dodal, da morajo pri tem sodelovati tudi ZDA.