"Sestanek s predsedniki strank je bil kratek. Bil je soglasen. Vsi mislimo, da Hrvaška ne more ostati v arbitražnem postopku. Mora ga prekiniti, suspendirati. Pri tem se bo držala pravil mednarodnega prava. To bo tudi prošnja ali zahteva vlade saboru, da nam da to pooblastilo, da ravnamo na tak način. Pričakujem veliko podporo. Ne bom rekel enoglasno, upam pa, da bo enoglasna," je hrvaški predsednik vlade Zoran Milanović v izredno nezadovoljnem in odrezavem tonu sporočil novinarjem odločitev sestanka predsednikov parlamentarnih strank, ki so se na njegovo povabilo sešli v ponedeljek dopoldne.

Milanović je pojasnil, da zdaj sledi postopek, v katerem bosta hrvaška vlada in zunanje ministrstvo od sabora želela soglasno podporo za postopek, v katerem bo Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma in zahtevala suspenz in umik arbitra, ki ga je imenovana Republika Hrvaška.

"Arbitražno sodišče je v izredno neugodnem položaju"
Sabor bo sicer o nadaljnjih postopkih Hrvaške glede arbitražnega postopka odločal v sredo, ko je tudi rok, ki ga je dala Hrvaška Stalnemu arbitražnemu sodišču v Haagu, da odgovori na pismo, ki mu ga je poslala v petek. Milanović je bil oster tudi do stalnega arbitražnega sodišča, ki je po njegovem mnenju "v izredno neugodnem položaju". "To je vse, kar lahko rečem ... na to nimam odgovora. Ne vem, ne vem, kako se oni trenutno počutijo." S tem ni imel v mislih le predsednika arbitražnega sodišča Gilberta Guillauma, ampak "celoten položaj". "Za nas je neugoden. Iz njega moramo izstopiti. To je nevzdržno in popolnoma kompromitirano."

Prisluhov ni hotel komentirati
Milanović ni hotel komentirati vprašanja novinarjev glede nedovoljenega prisluškovanja telefonskemu pogovoru med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Slovenije pri arbitražnem sodišču v Haagu Simono Drenik, ki ji je poročal o zaupni razpravi na sodišču. "Ne morem in nočem komentirati, to je vprašanje, ki se ga ne komentira," je dejal. Na vztrajanje novinarke, da je Slovenija vse skupaj obrnila v prisluškovalno afero, pa je odgovoril: "Ne vem, ali je to mnenje slovenske vlade, včasih se zdi, da je, včasih, da ni. Toni so disonantni. Vi pa veste, da tega ne morem in ne bom komentiral. Kandidata, ki sta jih v postopek imenovala slovenska vlada in parlament, sta odstopila (premolk). Odstopila sta ... sama."

Prav tako ni želel komentirati vprašanja, ali bi moral odstopiti slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Tudi na vprašanje, ali je v stikih s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem in ali sta vladi v stiku, je Milanović odgovoril: "Tega ne morem komentirati."

"Zgodil se je resen incident in moramo ven"
Kaj bo storila Hrvaška zdaj? Bo zahtevala novo arbitražno sodišče ali pa bo zadevo o rešitvi meje na morju s Slovenijo raje prenesla na Mednarodno sodišče (tribunal) za pomorsko mednarodno pravo? Milanović je odgovoril, da je bilo mednarodno sodišče predlog Hrvaške že pred "petimi, šestimi leti, a to takrat ni bilo izvedljivo".

Dodal je, da "arbitražni sporazum ni slaba rešitev", a možnost mednarodnega sodišča v Haagu "je boljša rešitev, saj sodi le po kodificiranem mednarodnem pravu. "A smo privolili v nekaj pod določenimi pogoji, ki so bili po našem mnenju kršeni, grobo kršeni, zato ne moremo drugače. Kaj se bo zgodilo v prihodnosti? Ne verjamem, da bo to na slab način vplivalo na slovensko-hrvaške odnose, pa čeprav vam to zveni neverjetno. Smo članica EU-ja. Zgodil se je resen incident in moramo ven. Druge možnosti ni. Ta dogovor in postopek sta kontaminirana."

"Precedens ne obstaja"
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če arbitražno sodišče nadaljuje delo, pa je Milanović dejal: "Precedens ne obstaja." Nadaljeval pa je s spravnimi besedami, da "velikih napetosti ali neprijateljstva med Slovenijo in Hrvaško ne bo". "Smo, kjer smo. Delimo si skupno usodo, ko govorimo o migracijah in nadzoru meje - kar je danes težava Slovenije kot vstopne schengenske države, bo jutri težava Hrvaške. In na to se je treba pripraviti."

Enoten odziv na "grožnjo hrvaški varnosti"
Po sestanku s premierjem Milanovićem so se razgovorili tudi predstavniki poslanskih skupin v hrvaškem saboru, ki so na srečanju dosegli soglasje glede odstopa Hrvaške od arbitražnega sporazuma. Predsednik HDZ-ja Tomislav Karmarko je po srečanju poudaril: "Na grožnje za nacionalno varnost ter nacionalne in državne interese smo se vsi odzvali enako. Poskrbeli bomo, da z odstopom od arbitražnega sporazuma preprečimo malverzacije in prevare."

Po srečanju so podporo odstopu od arbitražnega sporazuma izražali tudi predsedniki nekaterih drugih opozicijskih poslanskih skupin, kot sta Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) in Samostojna srbska demokratska stranka, ter vrsta neodvisnih poslancev, ki sodelujejo v različnih poslanskih skupinah.

Za Kosorjevo sporazum, ki ga je podpisala, mrtev
Tudi neodvisna poslanka Jadranka Kosor meni, da je sporazum, ki ga je s svojim takratnim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem podpisala v Stockholmu novembra 2009, mrtev. Pričakuje, da bo sabor na izredni seji v sredo in četrtek potrdil postopke za odstop od arbitražnega sporazuma, podobno kot so sprejeli arbitražni sporazum pred nekaj manj kot šestimi leti, v času, ko je Slovenija onemogočala hrvaška pristopna pogajanja z Evropsko unijo.

Politični dogovor vlade in opozicijskih strank so pozdravili tudi ribiči iz hrvaške Istre, ki so bili nezadovoljni z arbitražnim sporazumom. Pričakujejo, da bosta državi spor reševali na katerem izmed mednarodnih sodišč, dotlej pa bo, kot trdijo, veljala sredinska mejna črta v Piranskem zalivu.

Cerar: Hrvaška ne more izstopiti
Na napovedi hrvaškega premierja se je že odzval premier Miro Cerar, ki je dejal, da Hrvaška v skladu z mednarodnopravnimi pravili in pravili v arbitražnem sporazumu ne more izstopiti iz arbitražnega procesa. Kot je dodal po pogovorih z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom, je to ugotovilo tudi arbitražno sodišče v Haagu, ko je sporočilo, da se bo arbitražni proces nadaljeval. Ko je to Milanoviću sporočila novinarka na tiskovni konferenci, sprva ni hotel komentirati, nato pa je dejal: "Lahko in bo."

Slovenski premier je sicer pozval k umiritvi strasti. "Menim, da je prav, da se politične strasti umirjajo in se ne spodbujajo ne na naši ne na hrvaški strani," je dodal po poročanju STA-ja. Ob tem je izrazil željo, da bi v duhu dobrososedskih odnosov na vsaki strani prispevali k temu, da se bo arbitražni proces nadaljeval in da bo lahko sodišče končalo delo ter razrešilo sporazum po arbitražni poti, ki je po njegovih besedah pomemben primer, kako se lahko spori med državami urejajo na praven in konstruktiven način.

Cerar pisal Milanoviću
Medvedjev pa je na novinarski konferenci izrazil mnenje, da afere niso produktivne, in izrazil željo, da bi države spoštovale dogovore in težave reševale na prijateljski način. Po koncu obiska Medvedjeva je premier Cerar tudi pisal hrvaškemu kolegu Milanoviću, saj drugače ni mogel navezati neposrednega stika z njim. V pismu je Cerar pozval k nadaljevanju dela arbitražnega sodišča za dokončno razrešitev obmejnega spora na kopnem in morju med sosedskima državama.

Kakšen je postopek odstopa?
Hrvaška bo za odstop od sicer zavezujoče arbitraže izvedla postopek v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, je v Zagrebu pojasnil hrvaški pravni strokovnjak Davorin Lapaš. Hrvaška mora uradno obvestiti slovensko stran, da zahteva razveljavitev arbitražnega sporazuma, in pojasniti svoja stališča. Dunajska konvencija nato v takih primerih predvideva rok največ tri mesece za odgovor obveščene strani. Če Slovenija ne bo odgovorila, Zagreb lahko sklepa, da je sporazum razveljavljen.

Rok za razrešitev največ 12 mesecev
"Če bo Slovenija ugovarjala, konvencija predvideva postopek mirne rešitve spora o razveljavitvi arbitražnega sporazuma, in ne o meji," je dejal profesor na zagrebški pravni fakulteti Lapaš. Kot je še pojasnil, omenjeni postopek mirne rešitve sporov predvideva izbiro katere izmed možnosti, ki jih opredeljuje ustanovna listina ZN-a v 33. členu, rok za to pa je največ 12 mesecev.

Bo zadevo pretresali Združeni narodi?
Če rešitve ne bo niti po letu dni, se katera izmed strani lahko obrne na generalnega sekretarja Združenih narodov za sprožitev še enega mehanizma iz dunajske konvencije - pravnega postopka mediacije. Odločitev komisije ZN-a za mediacije ni obvezujoča za stranki v postopku, temveč predstavlja zgolj priporočilo, je pojasnil Lapaš.

Brez pravnih posledic za Hrvaško
Hrvaški pravni strokovnjak je dejal, da ne more biti nobenih pravnih posledic za Hrvaško zaradi zahteve za razveljavitev arbitražnega sporazuma, ker bo zgolj izkoristila svojo pravico sklicevanja na dunajsko konvencijo, ki je del mednarodnega prava. V tem okviru hrvaška odločitev ni enostranska, je še pojasnil.

"Za morebitno reševanje spora o meji na katerem izmed specializiranih sodišč ZN-a, kot sta Meddržavno sodišče v Haagu ali Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, je potrebna dobra volja obeh, ne le ene izmed strani v postopku," je še spomnil Lapaš.

Arbitražni sporazum predvideva možnost rešitve
A z Lapaševim mnenjem se ne strinja slovenska mednarodna pravnica Vasilka Sancin z ljubljanske pravne fakultete. Glede dunajske konvencije je za TV Slovenija povedala, da je to splošna pogodba, ki se uporablja za rabo in razlago vseh drugih mednarodnih pogodb. Po njenem mnenju del konvencije, na katerega naj bi se hrvaška vlada sklicevala pri svoji nameri o odstopu, v tem konkretnem primeru ni uporaben.

Omenjeni del konvencije se po njenih besedah lahko uporabi le takrat, ko bi se zgodila tako bistvena kršitev pogodbe, da njeno nadaljnje izpolnjevanje ne bi bilo več mogoče. "V konkretnem primeru, kjer je bila kršena zaupnost v postopku, pa je sama možnost rešitve tega problema predvidena že v samem arbitražnem sporazumu," je Sancinova za TV Slovenija pojasnila zaplet, ki je sledil objavi posnetkov pogovorov med slovenskim sodnikom na arbitražnem sodišču Jernejem Sekolcem in slovensko agentko na sodišču v Haagu Simono Drenik. Po besedah Sancinove je k tej rešitvi arbitražno sodišče Slovenijo tudi pozvalo - da naj v roku 15 dni imenuje novega sodnika.